ponedeljek, 28. november 2011

Mandljevi kvadratki

Današnji še vedno novemberski recept, ki pa ima kljub vsemu v sebi kanček decembrskega pridiha, je za vse tiste ki, zaradi določenih intoleranc ali alergij ali pa zaradi lastne želje sledite najrazličnejšim svetovno znanim dietam, kažete hrbet ogljikovih hidratom, po domače povedano škrobu.

Recept je tako kot ponavadi enostaven, iz treh(ali dveh, kot želite) osnovnih sestavin, lahko pa ga seveda obogatite po svoje. Sploh v tem predzimskem času s kakšno slastno začimbo ipd.


RECEPT (lahko uporabite podvojeno maso-količine navedene v oklepajih) :

200 (ali 400) gramov moke iz oreščkov (mandlji, lešniki, orehi,..)
200 (ali 400) ml kokosovega mleka
1 (ali 2) zavitek/-ka vanilin sladkorja, ki ga lahko v celoti tudi izpustite, saj kokosovo mleko doprispeva k sladkemu in aromatičnemu okusu, lahko pa ga še vedno nadomestite z začimbami kot so klinčki, cimet, muškatni orešček, kardamom, vanilija v prahu, lucuma v prahu, limonina lupinica, eterična olja pomaranče ipd.
cca 2 (ali 4) žlici/-e vode

Moko iz oreščkov lahko kupimo (npr. v Lidlu) ali pa si jo nameljemo doma sami. Moki dodamo sladkor, mleko in premešamo. Če je masa pregosta, dodamo še vodo postopoma po žlicah.

Maso razporedimo po peki papirju na ravnem pekaču (kot je priložen štedilnikom) enakomerno. Pomagamo si z mokro lopatko.

Pečemo na 180 stopinjah vsaj 20 minut.

Po tem času pečeno maso skupaj s peki papirjem predenemo na rešetko, da se shladi in pri tem ne "zašvica". Ohlajeno razrežemo na kvadratke. Shranimo jih v pločevinasti škatli, ki jo nekaj dni pustimo odprto v omari, da se kvadratki nekoliko izsušijo, a še vedno ostanejo sveži. Namreč recept ne vsebuje niti grama moke, za oreščke pa vemo, da ohranjajo dolgo vlago.



IZRAČUN STROŠKOV ZA SESTAVINE:

Na prvi pogled gre za nekoliko dražji recept kot smo ga na Vegi navajeni, a je treba sledeče upoštevati- z manjšo količino boste hitreje in veliko dlje siti, kar nanese na enostavno izračunico, da niste odšteli prav nič več kot ponavadi.

Opozoriti moram tudi na visoko vrednost maščob:

100 ml kokosovega mleka jih ima 20 gramov.

100 gramov oreščkov pa od 50- 60 gramov.

Gremo dalje.

Če uporabimo originalno, nepodvojeno količino, nas:

- 200 gramov moke oreščkov pride 2€

- 200 ml kokosovega mleka 1€

- vanilin sladkor nekje 10-15 centov

Slasten tek želim!

četrtek, 17. november 2011

Proseno-koruzni vaflji brez (koruznega) škroba



Nedolgo nazaj (nekaj mesecev, sem objavila svojo prvo po-iz-kušno vafljev). In čeprav nikoli nisem zares jedla belgijskih vafljev, sem bila nekoliko razočarana. Pa ne nad okusom, njihovo prikupnostjo ali pa priročnostjo, temveč nad samim pekačem. Pekel je neenakomerno, preveč agresivno, predvsem pa so se vaflji pritrdili na zgornjo plast pekača. Tako zelo nekul!!

Še enkrat znova sem dobila v poduk lekcijo, da je kakovostna oprema v kuhinji za bleščeče rezultate, nujno potrebna. Pa ne da bi bila pri nakupu gorenjsko razpoložena, problem je v vsej ponudbi naprav in proizvajalcev. Toliko podobnih produktov, da se kvaliteta in informacije o njej kaj hitro porazgubijo in vsi skupaj le še skomignejo z rameni, da razlik ni. Razlike pa vedno so!

In je padel ponoven nakup. V isti trgovini. In nakup je uspel! Pekač je fenomenalen, in ga toplo priporočam. Seveda priporočam po nakupu, da ga pustite doma prižganega na najvišji stopnji kar dvajset minut, da se fino razgreje, nato utopite plošče v kokosovi maščobi in zopet razgrejete kot le lahko. Šele nato se polotite peke prvih vafljev, ki pa jih seveda zavržete. Potlej pa se prava zabava šele začenja.


Še predno razkrijem sestavine današnjega recepta, naj opomnim, da informativni izračun o cenah sestavin, vedno kujem na podlagi trgovinskih sestavin. Kaj to pomeni? Seveda je logično, da je nakup pri kmetu najbolj super, ampak bodimo realni- večina se tega ne poslužuje. Gre za razne polemike, ki se razlikujejo od posameznika do posameznika, zato iščem v trgovinah vedno najboljše, tako kvalitetno kot cenovno gledano, zgolj iz enega samega razloga- da jasno in glasno damo svetu vedeti, da je veganstvo zelo u izi in otročje lahkotno :)

RECEPT za dva manjša vaflja:


40 gramov prosa zmletega v moko
40 gramov koruznega zdroba
mali ščepec pecilnega (lahko izpustite) ali pa sodo z baobabom
začimbe uravnavajte po okusu(moje:cimet, klinčki, kardamom, vanilija v prahu, lucuma v prahu)
1 dcl toplega napitka


Proso skupaj z zdrobom zmeltjemo v kavnem mlinčku. V posodi moko zmešamo s preostalimi suhimi sestavini. Premešamo. Medtem pogrejemo do toplega napitek. Vmešamo, premešamo. Pustimo stati vsaj deset minut pokrito, da se sestavine napnejo. Medtem razgrejemo pekač. Po potrebni premažemo s kančkom maščobe. Uporabimo čopič, ki ima vlakna iz naravnih materialov, v nasprotnem primeru se nam lahko ščetine požgejo (vem iz lastnih izkušenj).

Mešanica prosa in zdroba je nujna, če ne uživamo škrobov(rižev, tapiokin, koruzni, kuzu), predvsem pa izredno zdrava. Povrh vsega vaflji dobijo prikupno jajčno barvo. Nenazadnje pa je proso osnovno, prvotno žito, ki smo ga jedli na področju današnje Slovenije, še predno smo sploh vedeli, kaj pšenica je. Zato priporočam, da svoje omarice izpraznite vseh glutenskih žit in jih nadomestite z "našimi": proso, ajda, koruza. Sem ter tja pa za spremembo kakšna kvinoja, amarant,...

Vaflji so kompaktni, hrustljavi in so, ko jih ohladimo, prijetna popotnica v službo, šolo ali pa kot malica našim potepanjem. Namažimo jih s slanim ali sladkim namazom, okusni so tudi brez vsega, predvsem pa izredno nasitljivi.

Ponudite jih kot enega izmed obrokov sami sebi, partnerju in predvsem otrokom.

STROŠKOVNI IZRAČUN: 60 centov
KALORIČNI IZRAČUN: cca.350 kalorij

Naj vam teknejo :)

ponedeljek, 07. november 2011

SFEJKANI ČOKOLINO, ČOKOLEŠNIK



Če ste ena izmed neštetih generacij, katere si zajtrk ali večerje brez kosa kruha z nutello oz. skledico čokolešnika prelitega s toplim mlekom, ni znala predstavljati prav nič drugače, potem vas bodo naslednje vrstice zanimale.

A še predno preidem na recept, naj delim naslednje:

Pred leti (beri vsaj šest let) sem bolj malo dala (oz. nič) poudarka na hrano. Dejstvo, da sem meso vedno raje zamenjala s sirom, je bilo samoumevno. V restavraciji sem se mastila s pohanim sirom, gobicami, štruklji in podobno. Zajtrk mi je predstavljala največkrat skodelica toplega mleka, malica je bila kakšna sladkarija združena s sirovim sendvičom, vmes kavice, večerja je bila miks tega in onega. Daleč najbolj uravnotežen obrok dneva je bilo kosilo, ki mi ga je na mizo dan za dnem postavljala mami .

Potem pa, mi sploh ni jasno kako in zakaj, sem začela dajati poudarek na vlaknine in zmanjšanje zaužitega sladkorja. Učila sem se koliko vlaknin ima določeno živilo, brati sestavine in iskala sladkor. In ker je bila moja popoldanska malica velikokrat(ali pa večerja) krožnik čokoladnih kroglic, drugih kosmičev ali pa čokolešnik, sem na policah trgovin zasledila čokolešnik(ali je bil čokolino ?.. skratka), z dodanimi vlakninami in manj sladkorja. Čeprav je še vedno vseboval dosti sladkorja, je bil okus porazen.

Kaj želim povedati? Ni vse kar je oglaševano kot zdravo, tudi dobro. Pa naj bo to gledano zgolj okusno ali pa dejansko blagodejno za organizem.

Moj najbolj preprost za sfejkan čoko-in-nekaj- je zmleta (brezglutenska) moka (riž, proso), zalita z rastlinskim napitkom v razmerju 1:3 ali 1:4 (v prid napitku). Nato pa pogrejem na štedilniku vse dokler se ne pogosti do želene gostote. Dodate zaćimbe, kakav, zmlete oreščke.



Če pa želite malce drugačno varianto in imate radi kosmiče in vam ni problem odšteti nekaj več denarja (glej sliko sestavin spodaj):

proseni kosmiči


riževi kosmiči


začimbe: cimet, klinčki, vanilija


(presni) kakav v prahu


rastlinski napitek po želji


zrela banana

Želeno količino kosmičem zmešam med seboj v razmerju 50:50, primešam začimbe, kakav, zalijem z vsaj trikrat do štirikrat več napitka, npr. 100gramov z 400 ml(ponavadi nadomestim tretjino napitka z vodo). Pogrejem na štedilniku pri nizki temperaturi dokler se ne zgosti. Lonec imam med tem časom pokrit. Sem ter tja malo premešam.

Med tem v krožniku stečkam banano, ki bo služila kot sladilo. Primešam toplo »kašico«. Zelo dobro se poda po vrhu še kakšna žlica ali dve rastlinskega jogurta.



ponedeljek, 31. oktober 2011

Ponarejena sirova torta

Veganska sirova oz. skutina torta, kot je bolj poznana v naših krajih, je bila na moji eksperimentalni listi že kar nekaj časa. Ko preletavam tuje veganske recepte, je sestavina, ki je pri nas ni moč dobiti, nekakšen veganski kremni sir. Vse lepo in prav, in čeprav sem včasih prav hrepenela po tem, da bi ga dobila v roke, so me informacije, da gre za izredno predelano živilo, ki ima le malo logike z zdravim prehranjevanjem, vse minilo.




Pa sem poskušala, in odnehala. In tuhtala. Veliko tuhtala. Preobračala sestavine v glavi, jih dopolnjevala, in vse je postalo še toliko težje, ko sem sladkor, gluten in margarino črtala iz svoje liste sestavin. Vse skupaj je nato malo zamrlo in odkrito rečeno potrebovala sem navdih. Morala sem stopiti korak nazaj v kuhinji, si oddahniti, in znižati pričakovanja, ki jih imam do sebe. Marsikdo verjetno misli, da mi vse uspeva kar tako po sreči, a veliko več je neuspehov v kuhinji kot pa bleščečih rezultatov. In včasih mi vse skupaj vzame voljo. Če ni volje, pa tudi novih receptov ni.

Naj povem, da je bil največji polom pri ustvarjanju sirove torte, uporaba svilnatega tofuja. Prvič in nikoli več. Seveda sem zmazek pojedla, a je imel grenak priokus razočaranja.

A neuspeh, je rodil uspeh. Življenje nam včasih daje lekcije nevedoč. Ko padeš, moraš vstati in poskusiti znova. In če ponovno padeš, moraš pasti bolje, saj tudi padci prinesejo izkušnje in s tem modrost.

Na omenjeni recept sem ponosna tako zelo, da niti besed ne najdem.

Prvič zato, ker sem ustvarila podlogo brez maščobe, z uporabo tako preprostih sestavin, da svojim prstom nisem morala verjeti.
Drugič pa zato, ker sem za filo uporabila preproste sestavine, in sladkobo ter rumenkasti(ala jajčni) izgled pridobila s svežim sadjem.

Omenjene sestavine lahko v količini varirajo, saj je odvisno, kakšne velikosti pekača uporabite ter sadja. Odvisno pa je tudi od preference ali imate rajši bolj debelo podlogo ali bolj tanko. Sama imam rajši tanjšo, saj uživam v fili :)

RECEPT ZA PONAREJENO VEGAnSKO SIROVO/SKUTNO TORTO (pekač cca 18 cm)

PODLOGA:
50 gramov prosa zmletega v moko
1-2 medjool datlja + malenkost napitka ali vode za lažje miksanje
1 zavitek vanili sladkorja
gramček vanilije
nekaj cimeta

Proso zmeljemo, vsešamo preostale suhe sestavine, zmiksamo datelj v pasto (lahko z napitkom lahko brez odvisno kakšen mikser uporabljate- jaz imam palični mešalnik in mi je po tem ko sem zmiskala dva datlja, še ostala pasta, uporabila sem jo le nekje polovico, zato pasto ešanici moke dodajamo po žličkah). Z nekaj malega paste najprej umešamo testo. Pasto dodajamo po potrebi. Pridobiti moramo kompaktno maso, spominjati mora na testo za piškote, skratka imeli boste občutek, da delate z krhkih testom.
V vnaprej namazan pekač s kokosovo mastjo, s prsti razporedimo testo po dnu pekača.
V neogreto pečičo postavimo pekač. Med tem časom pripravimo filo; če nam priprava vzame več časa, temperaturo pečice ugasnemo ko le-ta doseže nekje 130-150 stopinj, a še vedno pustimo prižgan ventilator.

KREMASTA FILA:
200 g tofuja
1 večja zrela banana
2 srednji mandarini
50 gramov prosene moke
1 zavitek vanili sladkorja
3/4 čajne žličke agarja v prahu

Vse sestavine razen tofuja in agarja, zmiksamo v gladko zmes. Dodamo moko in agar. Premešamo. Zmes ne sme biti tekoča, a malo kompaktna. Približno take gostote kot je za mafine.Iz pečice vzamemo pekač. Ponovno premažemo robove pekača z mastjo (uporabimo "čopič"). Napolnimo z maso, potolčemo pekač ob pult, da se enakomerno porazdeli masa. Pečemo v pečici na 180 stopinj toliko časa, da se zapeče. Ne držite me za besedo- nisem gledala na uro- ugibam, da sem pekla cca 20-30 minut.
Ohladite, in jo nato pustite počivati čez noč v hladilniku (ali vsaj od 8-12 ur)

OPOMBA: ne skrbite, če bo počivala čez noč, okus banane sploh ne bo zaznan.



STROŠKOVNI IZRAČUN:
- 2,5 evra za sestavine

KALORIČNI ZALOGAJ
iz omenjenega premera sem dobila nekje 6 enakih kosov; na enega 150 kalorij

torek, 11. oktober 2011

Jesenska pripoved

Živim in diham. Hodim in čutim. Opazujem in vidim.

Včasih si želim premora. Želim si odpočiti od dejstva, pa ne samo dejstva, od vsega dogajanja, od nasplošno biti stalno v stiku s tem dejstvom, dejstvom, da sem veganka.
Pa nikar me ne razumite narobe. To, da sem veganka, je nekaj kar sem rada, je nekaj, kar je že prešlo v moj sistem, je nekaj, kar obožujem biti. Reševati življenja vseh živih bitij pa čeprav posredno, je tisto zaradi česar ponoči lažje spim, nekaj zaradi česar je pogled na svet lepši, bolj human. Je dih enostavno manj boleč, ker ne prispevam k dodatnemu nasilju in zlorabljanju.

Spremeniti sveta ne morem, si ga niti ne želim. To ni v moji viziji, ni v mojem pogonu, v moji strasti. Realno zrem v današnji dan, in vem, kaj je v moji moči, vem, v kaj želim vlagati, in vem, kje se moj glas ne bo slišal.

Sem zato kaj manj ? Mar to pomeni, da mi za bol ni mar? Sem slab človek? Sem kaj manj veganska?

Prav fenomenalno dobro je viditi prave aktiviste v akciji. Tako postransko občutiti njihovo strast. Zreti v oči, ko ti vnemo razlagajo o svojih načelih, videnjih, o pravičnosti. Za trenutek me znajo povleči v tisto smer, a nato se ponovno uravnotežim, in nekako ohranjam distanco in trezno glavo.

Ne glede na to, kaj človek zagovarja, veruje ali pa se bori, ne sme nikoli (a to se vedno dogaja) pozabiti, da ni popoln. Da tudi greši, in dela "zlo". Morda ne tam, kjer bije "vojno", a na drugi področjih življenja.
A kaj ko mi nikoli nihče zares ne prisluhne. Seveda vem, zakaj. Nisem dovolj glasna, nisem dovolj vsiljiva, nisem dovolj karizmatična. Sem malo bitje, ki vedno opazuje in posluša. Ki zna zajeti ves tisti objektivizem. Vidim napake, sledim pravilom. Meni vlada razum, ne strast.

Zatorej ni prav nič čudno, da se vedno bolj oddaljujem od sveta, v katerega sem vstopila z dobrimi nameni, a v katerem ne želim biti stalno prisotna. Življenje sestoji iz toliko delcev, da vseh ni moč prepoznati. Zna biti uteha, zna pa tudi biti najhujša nočna mora.

In en delček tega življenja je predstavljal blog. Pisanje receptov je bilo v manjše veselje kot njihovo ustvarjenje. Strast je pošla. Vega je bila moja uteha v časih, ko sem jo najbolj potrebovala. V meni je prižgala lučko veselja. A zadeve je boljše zaključiti na vrhuncu kot pa zbledeti na dnu.

Moje življenje ubira zopet drugačno pot. Veter me je ponesel drugam. Moja strast se prižiga nekje drugje.
Morda se bo še kdaj prižgala zopet na Vegi, in znamenje za kaj takega bo seveda nov recept.

Z nobenim obžalovanjem in nobenimi solzami v očeh, se Veganska po-iz-kušna odmika v lastno senco.

Veganstvo je najboljša možna pot, po kateri bom še naprej zvesto hodila.
Pred malo več kot letom dni, sem začela deliti ustvarjanje v kuhinji, želela sem sporočiti, da je kulinarika veliko več kot le tradicionalno nedeljsko kosilo. Da je možno občutiti več z manj sestavinami.

Naj bo pot dalje odprta. Ničesar ne zaključujem, a trenutna mesečna odsotnost, je pokazala tisto, kar sem čutila zadnje mesece. Čas je za nove avanture. Čas je za drugačno pustolovščino. Morda bo Vega postala del nje, morda se bo preobrazila skupaj z menoj. Mogoče bo rastla z menoj, ali pa se zaprašila.

V tem je čar vsega vesolja. Nepredvidljivost.
Nekatera vprašanja nikoli ne bodo odgovorjena in v tem ni prav nič slabega. Določene stvari preprosto morajo ostati skrivnostne, zato se tudi z vprašanjem, kaj je z Vego, ne obremenjujem.

Vse se razplete v dobro, in z Vego sem ponudila nesramno dobre recepte, ki upam, da so spremenili videnja marsikatere gospodinje, in celo nekoga, le morda, potisnila v ustvarjanja.

Sončni jesenski pozdrav,
Alenka Bidovec, ustvarjalka Veganske po-iz-kušne

ponedeljek, 22. avgust 2011

Slivovi cmoki brez glutena, brez škroba s posipom (soparjeni)

Pred enim letom sem se sladkala še s pirini cmočki in z vami delila spomine iz otroštva.
Od takrat do danes se je marsikaj spremenilo.
Najbolj očitna sprememba je prehod na brezglutensko prehrano.
In ker sem mnenja, da ni nič nemogoče, sem se odločila poustvariti čisto lastni avtorski recept.
Čeprav prebiram tuje bloge, se dopisujem s tujini blogarji, se mi zdi kot da stalno drug drugega posnemamo. Prav z veseljem prebiram besede nekoga, ki mi ponudi nekaj novega, svežega, ustvarjalnega.
Enačba sladkor + maščoba + glutenska moka postaja tako zelo dolgočasna. Prav je, da spoštujemo tradicijo, a čas je, da se ustvari novo.

In ko zasledujem, kako bodo po OŠ uvedli tradicionalni zajtrk-med, kruh, mleko in jabolko, se vprašam, koga imajo za norca. Vse lepo in prav, a tradicionalni zajtrk bi lahko predstavljala tudi kuhana prosena kaša, ki bi imela za popestitev kuhane koščke sadja, obogatena s cimetom, vanilijo, tudi medom, in ob strani sveže jabolko, ki bi mu lahko družbo namesto mleka (če že mlečni izdelki morajo biti) delal nehomogeniziran jogurt.

Recept sem preizkusila do sedaj trikrat. A sem v obdobju, ko bom kuhala bolj malo, sezona sliv pa gre počasi proti koncu, zato sem se ga odločila deliti predčasno. 

Cmoki so:
- brez glutena
- brez škroba
- brez sladkorja
- brez maščob
- brez soje
- iz skoraj 100% polnovrednih sestavin


BREZGLUTENSKI CMOKI (za 2 osebi ali cca 9 cmokov):
400 gramov nekuhanega krompirja
100 gramov prosa zmletega v moko od tega 2 do 3 žlice prihranka za oblikovanje
3 žlice koruznega zdroba
cimet
vanilija

Krompir stehtamo, umijemo, in kuhamo z olupkom.
Medtem proso zmeljemo v kavnem mlinčku v moko.
Posebej zmeljemo tudi koruzni zdrob (zakaj, glej opombe).
Kuhan krompir olupimo in pretlačimo. Tlačimo ga toliko časa dokler ne začne "oddajati" škroba. Kar nam bo vzelo nekaj minut. Preizkusimo pa tako, da vzamemo košček, sploščimo med rokami in krompir bi moral zadržati obliko kovanca.
Pustimo, da se krompir nekoliko shladi. V mlačnega začnemo dodajati cimet, vanilijo, vse tri žlice zdroba, po žlicah pa nato doziramo še moko. Ne pozabimo na prihranek vsaj treh žlic!
Testo umešamo z roko, ki bi se moral počasi spreminjati v kepo in obliko tudi zadržati.
Medtem ko nekoliko počiva, pripravimo slive.
Testa ne valjamo!
Med rokami oblikujemo oz sploščimo krog, vmes si lahko pomagamo z moko, nekoliko se nam bo "podiral" a nič zato. Vstavimo slivo, oblikuejmo cmok. Če bomo imeli težave s sprijemanjem in oblikovanjem, si eno roko splaknemo pod vodo in z mokro oblikujemo cmok. Malce moker cmok nato povaljamo v moki.
Saj vemo, ne- moka plus voda je lepilo :)

Cmoke obvezno SOPARIMO cca 10 minut! Ja, če bi uporabili škrob, bi jih lahko kuhali, tako pa bodo v vodi razpadli.

BOŽANSKI POSIP
presni(!) kakav
lucuma
datljev sirup(uvoznik Kalček)

Kakav in lucumo v razmerju 1:1 razmešamo. Posipamo po kuhanih cmokih. Prelijemo z datljevim sirupom.


OPOMBE:
- uporabljala sem dva zdroba. V prvo Ecor koruzni zdrob, ki je instantni, torej dve minutni. Cmoki so bili z njim res enkratni. V drugih poskusih, pa sem uporabila DM-ovega, ki pa sem ga morala zmleti v mlinčku. Če ga ne boste zmleli, znate imeti velike težave pri oblikovanju cmokov, a naredili jih boste vseeno- preverjeno :)

- v testo ne dodajam sladkorja. Če ga želite, ga lahko,a sliva in posip dasta tak okus, da boste popadali s stola.

- posip delajte po navodilih. Ne bo vam žal!

EKONOMIČNI IZRAČUN:
- uporabila sem lastni krompir
- za zdrob sem odštela 500 g 1.30 EUR --- kar nanese 13 centov za tri žlice
- za proso sem odštela cca 30-35 centov
nekaj malega je potem še treba doprišteti za ostale sestavine, a obrok za dva se spusti krepko pod 1EUR

KALORIČNI IZRAČUN:
za eno osebo se obrok giblje od 350-400 kalorij

torek, 16. avgust 2011

Čokoholično sladko iz 3+1 sestavin!

V filmu Čokolada je prav čarobno prikazan svet čokolade. Z njim lahko zdraviš vse tegobe, odpraviš kriv nasmeh in v ljudeh vzbudiš pozabljeno. Čokolada v pralinah, čokolada v tablicah pa v vroči čokoladi... čokolada v pecivu.

Ko takole gledam fenomenalno Juliette Binoche, me kar prime, da bi tudi sama lahko s svojimi dobrotami v kaki uličici s prijetnim vonjem in še boljšim okusom, pričarala nasmeh in morda poskrbela, da tiste tegobne skrbi izginejo. A ko se zasidram spet v resničnost, mi ostanete zvesti bralci, s katerimi želim deliti tudi današnji res sila (le kdaj to niso, kaj?) preprost recept. Sestavine, ki jih imate (pa če ste vegani ali ne) vedno doma.


Za 2 PORCIJI, srčkasta modela :
70 gramov riževe moke
70 gramov temne čokoladne ploščice (60-70% delež kakava)
cca 150 ml (čokoladnega) napitka
+ ščepec sode bikarbone

Najprej stopimo čokolado nad vodno kopeljo. Moko, ščepec sode premešamo. Ko se čokolada stopi, jo za trenutek odstavimo, premešamo. Toplo (ne vroče!) zmešamo skupaj z moko in mešamo toliko časa, da se čokolada in moka zmešata med seboj. Nato pa napitek(če ne bo že v osnovi čokoladni a navadni priporočam žličko mascavo, tudi drugega lahko,sladkorja) pogrejemo do toplega! Vlijemo v maso in hitro zmiksamo z mešalnikom. Dobiti moramo gladko, dokaj tekočo zmes, ki jo vlijemo v že namaščen pekač in potisnemo v pečico, ki smo jo ogreli na 150 stopinj. Pečemo od 180-200 stopinj 20 minut.


Na tak način bom v teh tednih uporabila tiste velikonočne zajčke, o katerem sem že pisala. Saj veste, dolgouhce, ki jih od velike noči še vedno nisem uspela pojesti. Nisem čokoholik, čeprav obožujem vonj pečene čokolade. Pecivo sem zgolj poskusila,a spekla za druge, in takole povem:

če niste ljubitelj temne čokolade, potem ta recept ni za vas. Uporabe sladkorja, ki ga je že tako dovolj v sami čokoladi, pa ne vzpodbujam. Če želite dosladkajte, a potem izgubite ves okus in namen tega peciva.
Je dekadentno po okusu, je staromeščansko, a nekako plemiško. Če bi ga namazali z marelično marmelado, dobite čudovito imitacijo saharice.

Poigrala sem se tudi s številkami.

EKONOMIČNI IZRAČUN št.1 : 1 EVRO za 2 osebi
 uporabite najbolj cenovno ugodno ekološko čokolado, riževo moko, napitek

EKONOMIČNI IZRAČUN št.2: 50-60 CENTOV za 2 osebi
če uporabite najbolj poceni ne-bio čokolado-mislim,da jo prodajajo v Lidlu za okoli 40 centov

KAJ PA KALORIČNO?
Slaščica spada med bolj kalorične.
Je le sladica pa čeprav ne vsebuje "dodane maščobe", je maščoba prisotna v sami čokoladi v obliki kakavovega masla, zaradi katerega se tudi kalorije kar seštevajo.

Ocenila sem, da se z eno procijo oskrbite s 400 kalorijami. Več kot dovolj maščobe za cel dan, prav tako sladkorja. Naj predstavlja le enotedensko razvajanje, in rajši posegajte po kakšnih bolj zdravih slaščicah, ki jih je na Vegi polno! Ali pa še preprostejše- privoščite si sadno solato ali pa kakšen smoothie.

sreda, 03. avgust 2011

Zloženka iz 100% koruznih palačink

Današnja jed je nekako vizuelno zavajajoča.
Je sladica, a o kakršnemkoli sladkorju ne duha ne sluha.
Je palačinkasto, a niti ni.
Je marmeladno, pa marmelade sploh ni vmes.

In kaj je potem?


Pravim ji kar zloženka. Takšna kot bi morala biti prav vsaka. Zakaj ne bi ljudje končno radi jedli zdravo in dojeli, da je polnovredno okusno, bolj slastno in ob tem ne samo da ne škodujemo sebi, na koncu dneva nam v žepu ostane tudi denar.

Koruzni zdrob je nekaj kar ne kupujem, a imam vedno v omari. Jah, to je tako, če ne živiš sam. Vedno se kaj najde, ki je kupljeno z dobrim namenom, a potem ostane nedotaknjeno. In ker je hrana zlata vredna, jo tudi nikoli ne mečem stran, pa čeprav že poteče rok, a ostaja neoporečna. Skratka, da se ne bi takšna zgodba z rokom zgodila tudi z zdrobom, sem ustvarila takšen recept.

OSNOVNI RECEPT, ki mu sledi pojasnilo:
koruzni zdrob
tekočina (napitek ali voda)
sadje po izbiri

Najprej pripravimo marmelado, ki to ni:
Zmiksamo poljubno sadje. Predenemo v ponev. In samo toliko pokuhamo, da se zgosti, odda malo tekočine. Kakšne 3 minute bo dovolj. A je odvisno od sadja- bolj kot je vodeno, dlje bo trajalo.
Lahko si pripravimo več različnih "marmelad" in ustvarimo zanimive mešane okuse zloženke.

Zdaj tako. Odvisno kakšne "palačinke" boste spekli. A sama sem za svojo 1 malo palačinko potrebovala 1 žlico zdroba, ki sem ga razmešala v 4 žlicah tekočine. Pustila minuto do dve, da se je napelo. Vmes sem prižgala toaster, ki je imel spodnjo ploščo ravno, zgornjo pa rebrasto. Lahko se poslužujete tudi ponve, a struktura morda ne bo enaka (dalje v pojasnilu). Nato pa sem, po občutku dodala mešanici še malo vode, oblikovala v toasterju z žlico krog. Če so pri oblikuvanju težave-samo malce polijte mešanico z vodo in oblikujte. Pečite(odprti toaster) dokler zmes ni toliko kompaktna, da jo lahko z lopatko obrnete. Nato pa obrnite, pokrijte z zgornjo ploščo toasterja, da se oblikuje rebrasti motivček. Nato pa ponovno obrnite palačinko z istim namenom. Medtem, ko se ena palačinka peče, pripravite že nasednjo.
Lahko pa si olajšate delo in določeno količino zdroba prelijete s tekočino. Sama sem počela tako, ker sem želela približno enake oblike palačink.
Zdaj pa vzamemo krožnik, ga premažemo z malo marmelade, položimo na to ravno pečeno palačinko, in ponavljamo postopek.


Pa ZDRAV TEK ;)

ponedeljek, 01. avgust 2011

Šalčke s kremastim nadevom

Živeti z alergijami, intolerancami je hudo in zna biti izzivalno sploh v naši mali državici, kjer preko pšeničnega kruha ni videti obzorja. Že prejšnjič sem zapisala, da sem dobila tiho prošnjo po ustvarjanju brez nekaterih sestavin. Te pa so:
- koruza (tudi koruzni škrob, sladilo, moka)
- kokos (tudi kokosovo mleko, maščoba, moka)
- pecilni prašek in vinski kamen, saj vsebujeta koruzni škrob
- sadje
- gluten
- določenih začimb- cimet, vanilija, muškatni orešček
- orečkov, semen


In ko se nekdo name obrne s tako prošnjo, jo uslišim, če le lahko.
Dotična oseba je v obdobju, ko je izgubila veliko mišične mase(že tako je bila vitka), ima določene probleme, katere že razrešuje, a do takrat mora seveda biti telesno aktivna, službeno aktivna, in če se počuti "podhranjeno", saj telo ne absorbira makro in mikroelementov pravilno, je zatorej "močna" hrana pri njej še kako potrebna. Ker uživa dokaj male porcije, je zatorej v majhni količini potrebno skoncentrirati veliko kalorij. Nekaj kar v telesu ne obtiči, je hitro prebavljivo in ne povzroča dodatnih težav.

ŠALČKE (2 porciji=2 večji šalčki), kot so bile ob pogledu imenovane, so sila preproste, hitro narejene, z enostavnimi sestavinami.

Ustvarjanje z riževim škrobom je v izziv, saj nima istih lastnosti kot koruzni. V hiper, supermarketih je možno rižev in tapiokin škrob dobiti med policami z azijsko prehrano. Imenujeta pa se zavajajoče- namreč z riževo in tapiokino moko.

RECEPT (2 večji šalčki ali 4 manjše) :

4 (solidne) žlice riževe moke
4 žlice riževega škroba
3 žlice margarine
3 žlice napitka po želji
1 zajetna žlica sladkorja

POSTOPEK: moko, sladkor in škrob zmešamo skupaj, dodamo margarino, premešamo z žlico. Dodamo napitek(okus je po želji), zmešamo z žlico in se nato lotimo gnetenja z roko. Masa mora priti v kup, torej kepo. Razdelimo na dva dela (ali štiri), in se poslužimo pekačev za mafine (ne silikonskih). Če imate standardne pekače (12 mafinov) pridejo 4 šalčke. Maso razporedimo po robu celotnega pekača za en mafin. To delamo s prsti. Nič ni potrebno namastiti, saj je dovolj margarine že v sami masi.
Pečemo v pečici, da porjavijo (več ali manj 20 minut)

Ko se pečejo, se lotimo priprave NADEVA:
200 ml rastlinskega napitka po želji
1 in 1/2 žlica riževega škroba
2 žlici sladkorja
res mikromalo kurkume, zgolj malenkost (lahko izpustite)

V deci tekočine razmešamo do gladkega škrob, kurkumo in sladkor. Vlijemo k preostali tekočini in kuhamo tako kot kuhamo katerikoli puding. Pustimo, da se ohladi. Nato pa zmiksamo še s paličnim mešalnikom, da dobimo lepo gladko zmes.
Če želimo čokoladno zmes, dodamo kakav ali stopljeno čokolado.

Že spečene in ohlajene šalčke, predenemo na krožnik, napolnimo s filo, okrasimo, ohladimo v hladilniku in postrežemo. Lahko jih jemo kar tako, da jih vzamemo v roke, in zagrizemo... lahko pa se poslužimo bolj finega načina in se jih lotimo z vilicami. Kar vam je ljubše :)

Seveda, če lahko uživate zgornje "prepovedane" sestavine, se jih poslužujte tudi v tem receptu. Dodajte začimbe, zamenjajte sestavine (npr. škrob s koruznim), itn.



Za konec pa še slike SESTAVIN:





rižev škrob, imenovan v trgovinah kot moka:



nedelja, 24. julij 2011

Otoček sredi jezera

Ime res ne pove veliko, a naj zato slika sama zase simbolizira pomen :)


Otoček je bil sestavljen iz prosene polente.
Količino prosa kuhamo v razmerju 6:1 . Torej 6 delov vode proti 1 delu prosa. Da ponazorim: na 100g prosa potrebujemo 600 ml vode. Kuhamo dokler proso ne popije količine. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in predenemo maso v poljubne pekače/modelčke. Sama sem jih še prej namazala s čisto malo kokosovega olja in posula s kokosovo moko. Pustimo, da se ohladi. Zmes se bo hitro strdila, kar bomo opazili, ko bo polenta začela "odstopati" od roba pekačev. Obrnemo na neko ravno ploskev in to je to. Voila!

Kapelico na otočku je predstavljala paradižnikova mezga. Doma narejena.
Najprej zmiksamo cele paradižnike s paličnim mešalnikom. Predenemo v ponev in kuhamo odkrito dokler tekočina ne izpari. Sama sem, da ni špricalo vse naokoli pokrila z rešetasto pokrovko. Proti koncu dodamo čepec origana in Voila!

Jezero pa so predstavljale bučke s fižolom v jogurtovi omaki.
Bučke narežemo, predenemo vponev (ne dodajamo nič olja) in pokrijemo. Dušimo, vmes nekajkrat premešamo. Bučke bodo oddale tekočino in se kuhale v lastnem soku. Proti koncu dodamo narezan že kuhan stročji fižol. Posujemo z začimbami: čili, ingver, kurkuma, garam masala, rožmarin, janež. Premešamo. Ugasnemo in šele nato umešamo vsaj dve žlici rastlinskega jogurta, s katerim nadomestimo rastlinkso smetano (uporabila sem Sojade).


Tako. Preprosto kot se le da. Hitro kosilo brez kompliciranja in uporabe kakršnihkoli olj, soli, smetan ipd.

Prsti so bili oblizani :)


četrtek, 21. julij 2011

N.A!pad na bonbone!

Slučajno švigam med policami Mullerja, ko opazim s kančkom očesa, na oko izredno vabljive male paketke. Poslikani so z malinami, borovnicami, jagodami, in kar nekako kličejo na sebe- smo nekaj novega!

30 gramski paketki, srčkani, priročni, na prvi strani piše 100% sadje, obrnem in začnem brati. Sestavine niso slabe. Gre za zgoščene sokove in sadne kaše, pektin in vlaknine. Bonboni, ki dejansko niso škodljivi? Bonboni, ki grejo v korak s filozofijo 80-10-10? Vsebujejo na 100 gramov manj kot gram maščobe, okoli grama beljakovin, nič dodane soli in kar 6 gramov vlaknin!


Seveda kaj pa niso? Niso bio, in so dragi.

Za 30 gramski paketek bo treba odšteti 1.75... Ja, grozno!

Ko sem jih odprla, so me presenetili mali kvadratki. Potiho sem pričakovala obliko malin oz. sadežev. Sama sem si kriva, kaj pa ne pogledam embalaže najprej :)

So..hm.. kot koščki nebes. Seveda sladki, ampak prijetno se čuti okus maline. Pride jih za eno pest; pojedla pa sem jih samo par in jih priročno zaprla nazaj. Odkar sem na 80-10-10 ni več tiste hude želje, da bi zbasala vase celo vrečko tega ali onega. Preprosto ne rabim.

En paketek nas oskrbi s 100 kalorijami. Je kar soliden (a ne najboljši) nadomestek, če želimo nekaj sladkega, pa nočemo spet jesti sadja, a vseeno nekaj takega, s čimer si ne škodujemo, in lahko uživamo brez krivde, ker si privoščimo sladkarijo. Jaaaa :)


N.A! stoji za Nature Addicts, proizvajalci so kakopak Nemci.

N.A! dvomim, da še kdaj kupim zase, bom pa kupovala za svojega nečakca, sem ter tja kdaj. Namreč nisem ena izmed tistih tet, ki ljubezen širijo s sladkorjem, vendar za svojega poskrbim kot najbolje znam. Pri meni junk fooda in podobnih ne bo videl, a nikakor ne bo trpel na račun okusa, in ne bo prikrajšan za nič v primerjavi z vrstniki. Zato tudi take proizvode podpiram. saj vemo, kakšni so otroci, ne. Kar ima nekdo nekaj, želijo tudi sami. In če lahko nadomestim tiste bonbone s temi, je korak k boljšemu.


Seveda se dobijo tudi cenejši nadomestki. Prav tako okusni. Kot npr. tale energijska ploščica, ki je bila udeležena v prejšnji nagradni igrici. Je bio, je nekoliko cenješa, je iz DM-a.


ponedeljek, 11. julij 2011

EDINSTVENI AGAR puding

V prejšnji objavi sem predstavila puding na osnovi kokosovega mleka.
Sestavini, ki sta me motili sta bili škrob in sladkor. V tej civilizaciji smo ljudje tako zelo ozkogledni (se dogaja tudi meni), da si določenih receptov ne znamo predstavljati prav nič drugače.

Nekoč so puding kuhali na osnovi jajca, danes prav vsak misli, da brez koruznega škroba ni pudinga.

A Vega ne bi bila Vega, če ne bi storila koraka dalje. Drznosti ji ne manjka ;)

Puding, za katerega bom predstavila recept je brez:
*škroba
*sladkorja, sladil ipd. substanc
*soje
*glutena


Tako zelo je dober, da bi bilo greh, če mu ne bi dali možnosti! Verjetno eden izmed mojih najbolj slastnih stvaritev in mislim, da je predvsem tu pomembno dodati, da je vse objavljeno na tem blogu moja last. Lahko me citirate, lahko limate povezave do receptov, ne dovolim pa njihove kraje in lastitve. Nenazadnje je njihovo deljenje z vami, moja strast, s katero bi lahko že zdavnej služila denarce z najrazličnejšimi delavnicami, ipd.

Skratka, da se ne oddaljim od teme.

Najprej osnovni recept, ki mu bodo na koncu sledile opombe:

250 ml kokosovega mleka( tekoče oblike), ki mi je ostalo od včerajšnje peke
1 žlička agarja
malo vode v katerem raztopimo agar
srednja zrela, zrela, ekstra zrela banana
vanilija v prahu
žlička kakava v prahu

Agar raztopimo v nekaj malega vode, toliko, da je mešanje enostavno. Prelijemo v visoko posodo, dodamo kokosovo mleko, vanilijo, kakav in zmiksamo s paličnim mešalnikom.
Predenemo na štedilnik v lonec in na majhnem ognju mešamo nekaj minut(cca 3-5)
Ponovno vzamemo visoko posodo, vanjo damo olupljeno banano, prelijemo s maso pudinga in ponovno zmiksamo s paličnim mešalnikom. Ponovno prelijemo v lonec in pustimo shladiti na sobni temperaturi. Ko se naredi gosta zmes- torej puding,  damo lonec v hladilnik. Pustimo uro, dve. Ko želimo postreči ali pa si privoščiti sladico, ponovno(tokrat kar v loncu) premešamo s paličnim mešalnikom, da dobimo gladko zmes.

Kot opombi naj navedem:
Kokosovo mleko lahko zamenjate s katerimkoli žitnim ali oreščkastim napitkom. Morda bi delovalo tudi z vodo. A, če vaš napitek ni sladek (govorimo o naravno sladkih in ne dodanih sladkorjih), potem morda pride v poštev večja banana in kakšen datelj.

Če spustite kakav, dobite svetlo zmes; s katero lahko ustvarite dvojni imidž pudinga. Temno-svetli :)


Sama pudinga nisem postregla kot pudinga, ampak sem naredila ala tiramisu zadevšo, ki sem jo sprva mislila narediti iz lastnih piškotov, a jih včeraj žal nisem uspela narediti za tiste, ki se izogibajo glutenu, a želijo sladico- kupila sem zato brezglutenski veganski brezglutenski prepečenec(kot opombo naj navedem, da se izogibajte Sparovega Free from prepečenca, ki vsebuje piščančje beljakovine ?!?), ki sem ga omehčala v vroči kavi (naslednjič bom to nadomestila z riževim napitkom) Ker je takšen prepečenec izredno obstojen, sem ga še malo zdrobila v posebnem kozarčku s temle:






četrtek, 07. julij 2011

Kokosov puding s podloženim rižkom

Včasih ljudje iz najrazličnejših razlogov shujšajo.
In včasih je za nekoga, ki shujša par kilogramov,  to že več kot preveč, sploh če je že tako zelo slabe konstrukcije.
K shujšanju pripomorejo predvsem hude bolezni, stres, tudi psihološke bolezni, ki se manifestirajo v obliki anoreksije in še je tega.
Včasih je dovolj, da nekomu nakažemo, da je shujšal, in že bo pojedel kaj več. Včasih pa ljudje nimajo niti apetita, niti želje po hrani, ali pa so z izredno malim volumnom hrane, siti.

In zato je še kako potrebno, da ljudje okoli njih poskrbijo za slastne jedi, ki pa so tudi prikrito kalorične.


Zato danes tisti, ki ne prenesete maščob v hrani, glejte stran. Namreč recept ne temelji na filozofiji 80-10-10, a temelji na filozofiji- premalo hranilnih snovi škodi. In če se nekdo tega ne zaveda, a nujno rabi kilogramček več, saj drugače ohlapne roke kmalu postanejo zgolj koža in kost, je pač treba povedati bele laži in jih oskrbeti z makroelementom, ki vsebuje največ kalorij na en gram in to so maščobe.

Seveda ni vsaka maščoba dobra maščoba. In zrediti se s slabo maščobo hitro? Bolje, da je ta proces postopen, in da vsebuje kar se da največ kvalitetnih sestavin. Torej smokiji, čipsi ipd. odpadejo.

Recept je sila preprost. Hitro narejen in okusen.

Skuhamo rižek- katerikoli. Oz. če nam ostane od kosila še toliko bolje, ga lahko preprosto takoj uporabimo.
Nato pa na kokosovem mleku, ki mu lahko dodamo še malo drugega napitka, skuhamo puding. Sama vsebino škroba zmanjšam za nekje polovico, dodam zgolj žlico do dve mascavo sladkorja, še raje datljevo pasto ali pa kupljen datljev sirup, in še predno dodam škrob k tekočini, raztopim dve vrstici temne čokolade. Zgolj za dodatni kalorijski zalogaj.


Seveda se puding ne bo zgostil tako kot ponavadi zaradi zmanjšane vsebnosti škroba, ampak če bo sladica stala v hladilniku čez noč, bo puding postal puding :)

V prozorne kozarce namečemo riž-ja, namečemo. Nič ga ne poravnamo z žlico in podobo. Kot pade, pade. Zakaj? V naprotnem primeru se bo preveč zbil skupaj. Naložimo riža v kozarčke po lastnem okusu. Lahko več, lahko manj.


Prelijemo s kokosovim pudingom, okrasimo poljubno in zdaj lahko pojemo malce bolj tekočo a toplo različico kakšno uro za tem, lahko pa se posladkamo šele, ko se puding strdi. Lahko pa preprosto vmešamo več škroba in čakanje odložimo :)

petek, 01. julij 2011

Kruhek 2v1: brez glutena, brez škroba!?!

Brezglutenskega kruha dan danes ni več težko dobiti. Zaviješ v prvo večjo trgovino, in tam sedi med poličkami. Njegova kvaliteta je za marsikoga lahko vprašljiva. Saj ima zelo dolgo življenjsko dobo, ob tem pa je največkrat prepoln škroba in nepolnovrednih mok.
Če nima škroba, je "moker".
Če nima škroba je trd, je izredno neobstojen-drobljiv.
Če je, karkoli pač je, je drag.


In čeprav nimam intolerance na gluten, me takšna dejstva motijo. Mešanice za brezglutenski kruh so, po mojem mnenju, nezdrave. Ste namreč vedeli, da lahko ob veliki količini zmešanega škroba in vode v npr. bazenu, hodite po taki zmesi? No, če niste , je temu še kako res! In potem se  vprašam, le kam se kaj takega nalaga v naša telesa. Nič kaj dobra novica, ne.


Pa poglejmo v sestavine mojega izvirnega recepta:

150 gramov natehtanega prosa pred mletjem
50 gramov natehtane ajde pred mletjem
100 (kupljene) riževe moke
1 solidna žlica kokosove moke
1 zavitek pecilnega praška
1 čajna žlička agarja
2 žlici Baobaba
165 ml kokosovega mleka (20g maščob/100g)
1 Redwood navadni jogurt
izredno malo vode (!)

Najprej slike nekaterih omenjenih sestavin:





Najprej namešamo skupaj vse suhe sestavine. Dolijemo kokosovo mleko, ki mora bit sobne temperature, saj se drugače delež maščobe strdi, kar pa ne pride v poštev; dodamo še Redwoodov jogurt. Lonček samo malo oplaknemo z vodo, kar dodamo masi. Naj bo res malo vode, saj velja nekako razmerje- približno enaka količina mokrih sestavin v razmerju z moko.
Zmešamo z elektičnim strojčkom in uporabimo metlice.
Masa mora biti mokra, gosta, lepljiva, spominjati mora malo na kvašeno testo.
Predenemo v večji pekač z žlico ali pa spečemo v modelih za mafinčke.
V neogreti pečici pečemo 25-30 minut. Sprva naj bo temperatura na 200 stopinj, nato ko doseže nekje 150 stopinj, zmanjšamo na 180 stopinj. Če se nam začne vmes preveč prijemati, zmanjšamo na 150 stopinj.
Če je pečeno, lahko preverimo z zobotrebem. Če pride kar se da toliko suh; malo se lahko nanj sprime, saj popolnoma suho ne bo.


Kruhki(ki jih tako imenujem zgolj zaradi velikosti) niso sladki, a malo spominjajo po sladkobi, kar najbrž pripomore kokosova voda in jogurt. Okus ni nikakor vsiljiv, a če vas bo motilo, zamenjajte s sojinim jogurtom.
Za sladko različico kot pecivo pa enostavno vmešajte sadje in kakšno zmečkano zrelo banano.
Čeprav so se vsi preizkuševalci strinjali, da so kruhki sami po sebi tako zelo dobri, da jih je škoda sploh s čim namazati, ali pa dopolnjevati.
Kruhki so rahli, se ne drobijo, ravno prav suhi in okusni. Z naslednjim dnem ohranjajo vse omenjene lastnosti in so za nekatere še celo boljši.

Zakaj določene sestavine?

Ker ni škroba med sestavinami, je kokosovo mleko z visokim deležem maščob nujno potrebno za polnost.
 Jogurt je nujno potreben za rahlost in daje dodatno, zaželjeno vlažnost.
Baobab daje kruhku daljšo svežino in deluje kot naravni konzervans.
Agar pomaga držati obliko, strukturo, in preprečuje preveliko drobljivost.
Kokosova moka pa z visoko vrednostjo vlaknin pomaga k vezavi vseh sestavin.

Podatki o hranilni vrednosti:

Spekla sem 12 kruhkovih mafinov, kar nanese na enega:
cca 120 kalorij
od tega cca 3.4 gramov maščob
in cca 3 grame vlaknin
+ brez dodanega sladkorja, brez soli

A naj vam bo v vednost sledeče:
gre za polnovredne mafine in polnovredne sestavine, ki jih naše telo zazna veliko drugače in jih izkoristi v vsej njihovi polnosti. Zatorej si jih privoščite mirne vesti.