sreda, 29. junij 2011

Redwood (Vegan Alternatives by Heather Mills)

Pred kakšnim mesecem ali dvema je na slovenski trg prispela kolekcija veganskih jedi direktno iz Anglije. Heather Mills nas je počastila z obiskom, delila svojo zgodbo, in nas več ali manj navdušila z izdelki.

Najbolj pričakovan izdelek, ki ga vsi veganci sprva pogrešamo pri spremembi prehranjevanje je definitivno sir. Takšen, ki je okusen in takšen, ki se topi. Le kdo ne mara pice, ne?

In smo ga z Redwoodom tudi dobili!

Dobili pa smo še veliko več! Jogurte, navadni in sadne, ki so brez soje, ter najrazličnejše nadomestke mesa, ki pa jih sama niti tako ne smatram. Predstavljajo mi še en veganski že pripravljen izdelek na tržišču in niti slučajno ne jem "mesnih kroglic", ker bi hrepenela po mesu, če se razumemo.

Vsi izdelki so zame okusni, nad njimi sem navdušena in ne, ne plačujejo me za reklamo hihi, čeprav bi me lahko ;)

Sledile bodo fotografije, ki naj govorijo zase; a preden prepustim besedo njim naj omenim le še sledeče:
v moji košarici bodo najbolj zaželjeni njihovi
a) jogurti-navadni in malinin, saj me češnjev nikoli ne prepriča. Namreč že iz časov, ko sem jedla kravje, je imel češnjev vedno tak umetni okus, enako je bilo potem s Provamelovim in Sojadinim.
b) sem ter tja sir
c) falafel!!! odličen!! ga ne morem prehvaliti! Poleg tega pa ima ogromno vlaknin- 8gramov na 100 gramov in je izredno nizkokaloričen.

p.s. Redwoodovi izdelki pri nas povečini niso biološki; naletela sem do sedaj zgolj na enega (za več glej foto)

Veganski jogurti brez soje, na osnovi grahovih beljakovin, v treh okusih:
navadni
češnjev
malinin

Navadni jogurt brez soje:


Sestavine:



Veganski siri, ki se topijo;
dobri na pici, v toplih sendvičih, posuti po rižoti ali testeninah in še in še...




Redwood sirček v toplem sendviču:

 in s "tuno":

ter na pici:

Tunina pašteta brez tune ;) :




Bio nuggetsi:



Sesekljan nadomestek za omako za špagete:

Falafel:





"Ribje" palčke:

"Mesne " kroglice:



petek, 24. junij 2011

Jej to in tisto, ali pa boš umrl

Ne vem, kako je z večino, ampak sledeče vrstice so moje mnenje, ki lahko v kakšnem vzbudi neodobravanje, povečan pritisk,in zatorej, če niste odprtega duha, že zdaj nehajte brati.

OK, sem samo jaz, ali pa nas trenutna družbena struktura in vsi ti mediji, pa naj si bo to časopis, radio ali televizija ali pa internetne strani, zastruplja iz dneva v dan. Včasih bi najraje izklopila vse te zunanje glasove, in živela brez tega nepotrebnega stresa. Kakršna koli objavljena novica, je objavljena z namenom, da v ljudeh vzbudi čustva. In največkrat so to negativna, nastrojena, sovražna, ipd. Prej ko slej se ljudje začnemo prepirati, tekmovati, kdo ima prav, želimo dokazati svoj prav, z namenom ustanavljamo društva, češ kdo bo,če ne mi. In, ja, vse lepo in prav. Če ne bi bilo posameznikov, ki so začeli z uporom, ne bi bilo današnje družbe. Tako preprosto je. Drugo vprašanje je seveda, ali je današnja struktuirana družba boljša od katerekoli popreje. Dvomim.

Ker sem manjšinski odklon družbe (beri: vegan), sem že izredno sita vse te propagande. Pa naj si bodo plakati: mleko krepi; ali pa plakati, ki prikazujejo mučenje živali na drugi strani; ali pa preprosto na stotine člankov, ki danes proglasijo ribez za čudež narave, jutri pa pišejo o pomenu mesa v prehrani.

Pa objave te in one raziskave. Pa opletanje z neodvisnimi institucijami, kot da so najmaj da bogovi; pa ta in ona skupina, ki je izvedla tisti in oni preizkus; in je dokazala ne vem, kakšne učinke, ki jih bo jutrišnja itak odnesla.

Pa velik pomp o Kitajski študiji, v kateri itak piše vse tisto, kar mora zdrava pamet že tako-sama od sebe narekovati.

Prosim, dovolj! Človek "božji", nehaj biti obseden z informacijami.
Še nikoli popreje človeštvo ni bilo obsedeno z nutricionističnimi podatki; pa ta in ona hrana, ki vsebuje šestdesetkrat več vitamina C kot pomaranča ipd. A pa dejansko potrebuješ toliko vitamina C, če dejansko ješ že dovolj sezonskega sadja in zelenjave. Ja, vitamin C je zdravilo narave. V velikih količinah je terapevtski pri ozdravitvi raka. To itak ve vsak. Menda ne boš jedel proteinov in se zalival s sladkimi pijačami in alkoholom, če zboliš. Če si normalen, boš jedel svežo hrano. Če si pameten, boš to počel še preden pride bolezen in jo tako tudi preprečil.

Prav je, da se te informacije širijo, ampak za nekoga kot sem jaz, ki na tem področju ni niti slučajno začetnik, pa začenjajo biti že prav nadležne. In za vsakega tam zunaj, ki za zajtrk poje sadni jogurt in neke kosmiče, se zalije s kavo, za kosilo pa obeduje pire krompir in pleskavico, se popoldan posladka s sladoledom in dan zaključi s kruhom in mlečnim namazom, bi moral alarm v glavi odzvonit ob vsakem naslednjem obroku. In jim ne. In takšnim tudi nabijanje informacij o zdravi prehrani, ne pomaga na dolgi rok, če jih ne ponotranijo. Prej ko slej se vrnejo k starim navadam, in zato ni čudno, da se ene in iste informacije o zdravi prehrani zavrtijo v tem in prejšnjem stoletju neštetokrat.

In kot vegan, nisem niti slučajno obsedenena s propagando veganstva. Ni je univerzalne diete za človeštvo, tako kot ni univerzalnega človeka. Vsi smo si različni. Velja pa seveda eno: svojo prehrano moraš temeljiti na sveži hrani. Potem pa zaradi mene pojej nekaj živalskega enkrat do trikrat tedensko. Seveda je poleg količine pomembna tudi kvaliteta.
Sem veganska ker hočem biti. Lahko pojem skuto, če jo želim, a je nočem. Ker se zavedam, da ne rabim izkoriščati živali za svoje borbončice, za tisti nekaj sekundni užitek. In se mi ne gre za pravice živali, ker pravica zveni kot da bodo najmanj da živali dobile pravico voliti, ampak se mi gre za dobrobit živali. Kar je popolnoma drugače.

O tem, kaj kdo potrebuje, koliko teh in onih mikro in makroelementov mora nekdo zaužiti, postaja in je že cela znanost. Ker če ne izpolniš teh zahtev, te jutri ne bo več. Človek se preveč zanaša na tuje informacije in premalo na lastno glavo, kar je pravzaprav logično, ker se zanaša na druge, da ga bodo rešili ne glede na to koliko greši v življenju. Če bo jedel čipse in sladkarije, pil alkohol, bo pač farmacija poskrbela s tabletko za vse težave; če bo staknil bolezen, ki lahko terja življenje, se bo šele takrat obrnil k nutricionistom, ko bo dal mimo že mogoče kemoterapijo ipd.

A vidiš nesmisel?

A vidiš obesedenost?

A vidiš, kako nepovezani smo postali z resničnostjo, s samimi sabo?

In še bi lahko naštevala, od tega kako je sonce nevarno za človeka, a krema za sončenje je odrešitev. Mislim, nikoli v zgodovini človek ni trpel za kožnim rakom. Kmetovalci izpred polovice tisočletja nazaj, so bili stalno izpostavljeni sončnemu sevanju, so lepo postopoma porjaveli... po drugi strani pa je obvezno polurno sončenje na dan, drugače boš oropan vitamina D.

A vidiš, kam grem s tem?

In tega je še ogromno. Vsaka informacija tam zunaj je prikrojena, je nepopolna, je izrojena. Če je nekaj neodvisno, še ne pomeni, da je zanesljivo. Si bil tam, ko se je izvajala študija?

V redu, imaš svojo resnico, jaz imam pa svojo. Moja je ravno toliko resnična kot tvoja. Ker je moja. Pomembno je le, katera je bolj izkrivljena. Meni je prav vseeno, če se z menoj strinjaš ali ne. Lahko se postavljaš na glavo, pa mi bo vseeno. Lahko mi naštevaš te in one podatke, pa bom že sama odkrila resnico za njimi, če jih že ne vem.

Ljudje smo taki, da ne želimo videti prave resnice. Kar je naše, v kar verjamemo, tisto branimo z vsem kar imamo. In, ja, smo krvoločneži. Grdi krvoločneži. Od takih grem stran. Jih ne rabim. Ker če niso dovolj dojemljivi za drugačnega, potem se ne bodo nikoli spremenili. In taki so že veliko breme sami sebi in taki ljudje imajo težave, ki se jih nekje v sebi zavedajo.

Če mi poveš nekaj, kar nisem še slišala, te ne bom označila za nekoga, ki pretirava, ali širi laž, preverila bom. Tako enostavno je. Samo ljudje nočemo biti enostavni. Želimo pa imeti prav. Smo najbolj čudna bitja na tem planetu. In edina, ki bodo verjetno uničila sama sebe.

sreda, 22. junij 2011

TofuBurger

Kdo bi ga? Bolj zdravo, manj kalorično, a bolj nasitljivo vegansko različico?



Če ga naredite doma, prihranite z denarjem pa še po lastnem okusu ga priredite.

Gremo na prvo sestavino- čebato. Kupljena v Lidlu, brez konzervansov in aditivov, iz zgolj bele moke. Velik minus, a recimo, da spregledam sem ter tja to pomanjkljivost, saj belega kruha v moji hiši drugače ni.


Potem potrebujemo šampijone, ki jih najprej nasprejamo z Oprah sprejem, umijemo in narežemo. Prižgemo toaster, jih zapremo, in kmalu bomo videli, kako gobe oddajajo vodo, in ko se zapečejo z obeh strani, so pripravljene.




Ko odstranimo gobice s toasterja, popečeno na njem tofu in čebato, ki smo jo prerezali na polovičko:






Nato pa eno polovičko kruha namaženo s polnovrednim zenfom:



in posujemo s kvasnimim kosmiči ali žlahtnim kvasom:



Obložimo z gobicami:


in premažemo z dvema žličkama Sojade sojinega jogurta ter na to naložimo popečen tofu:


Drugo polovičko kruha pa premažemo s sojinim jogurtom, in nazadnje le še napokamo v burger solato ter ga prerežemo na pol:



Postrežemo s solato ob strani.

Malce za hec, sem se lotila izračuna kalorij za obrok:
450kcal

Ter cenovni izračun:
2 €

torek, 21. junij 2011

Bananin sladoled

Čeprav se mi včasih zdi, da ga poznajo že prav vsi, še vedno nekateri sprašujejo po zdravi alternativi sladoledu. Seveda lahko posežete po manj kaloričnih riževih ali sojinih, a če želite sebi in sploh svojim malčkom najboljše, potem je sladoled iz banane edini pravi odgovor.


Kaj boljšega kot popolni sladoled iz celih, nepredelanih sestavin? Gre za sadje, in samo sadje. Ne dodajamo nobenega sladkorja ali sladil ampak le zelo zrele banane, ki so že kar solidno zaznamovane s pikcami in rumenim olupkom.

banani na sliki sta primerni zrelosti:

Takšne banane olupimo, narežemo na kolobarčke in zamrznemo v plastične lončke, ki jih pokrijemo s pokrovčkom ali pa delom plastične vrečke za zamrzovanje.
Najboljše kar je, je to, da so lahko v zamrzovalniku tudi teden do dva. Ko jih potrebujemo, vzamemo lonček iz zamrzovalnika, pustimo na sobni temperaturi kakšnih pet minut nato pa zmiksamo s paličnim mešalnikom. Lahko imamo zgolj bananih sladoled, lahko pa dodamo še drugo zamrznjeno sadje ali pa malo svežega sadja medtem ko miksamo.
Tako lahko ustvarimo jagodni, češnjev, borovničev sladoled, če pa dodamo (presni) kakav pa dobimo še čokoladnega.

Za preliv pa zmiksamo sveže sadje npr. borovnice  in polijemo po sladoledu.

Za eno porcijo zadostuje ena velika zamrznjena banana ali dve manjši.

ponedeljek, 20. junij 2011

Veganske Nutelle

Upam, da vsi razumemo sledeče:
če je nekaj vegansko, še ni avtomatsko bolj zdravo.

Zatorej vsak veganski izdelek najprej vzamite v zakup, preglejte sestavine, razmislite, kaj te sestavine dejansko pomenijo, kako jih telo sprejme in dešifrira, in šele nato veste, kaj dejansko je v vaši nakupovalni košarici.

Nekoč sem na nekem predavanju slišala, da je vsaka hrana tujek za telo. Od nas pa je odvisno, kako uničujoč tujek vnašamo, in s čim obnavljamo naš sistem.

Seveda na tržišču obstajajo razno razni namazi. Poznamo presne čokoladne slajene z agavo, poznamo 100% oreščkate, poznamo pa tudi tiste res sladkorašne, katerih prva sestavina je sladkor, druga pa olja. Nekaj kakava, kakšnih 13% lešnikov, in hop nalepijo še bio oznako pa nam oropajo denarnico v momentu.


Če me vprašate, kateri so najboljši, boste dobili odgovor, ki vam ne bo všeč. Ker sem zagovornica prehranjevanja z nizko vrednostjo maščob v prehrani, takšnim namazom ne delim hvale oz. jih ne priporočam za vsakdanjo uporabo. Maščobni namazi pa čeprav presni, za nas niso potrebni. Glavni gradniki so ogljikovi hidrati. Čim bolj preprosti, toliko boljši. Če jeste sadje in zelenjavo dobite tudi dovolj maščob in beljakovin. Preprosto, kot se sliši, tudi dejansko je.

In ker pišem recepte vedno z zamudo (beri: nikoli ne napišem na blog takoj ko nekaj skuham, ampak tedne ali mesece za tem), bodo sledeče objave tudi takšne. Namreč ta vikend sem zaključila s presnim prehranjevanjem po teoriji 80-10.10 dr. Grahama in jutri se vračam ponovno na to pot. Kuhana hrana me preprosto ne mika več. S tem ko sem jedla zgolj sadje in zelenjavo in pila veliko kokosove vode, sem se očitno tako dobro počutila, da telo hudo pogreša tako prehranjevanje. Želja po kuhanju še vedno ostaja, a želja po uživanju kuhane hrane je tokrat začuda zamrla, kar si nisem nikoli mislila, da se bo zgodilo. Kuhala bom še vedno, a se bom tokrat morala zanašati na mojo edino poskuševalko, ki bo morala tokrat malce bolj opredeliti okuse hrane drugače boste nastradali tisti, ki se boste receptov držali :) hehe malce se hecam, ne boste preveč hudo trpeli.

Skratka če se vrnem nazaj k namazom. Danes bom primerjala dva. Alnaturinega in Valsoinega.

Ko se odločate za določen artikel, kaj je za vas najpomembneje?
No, zame je pomemben delež vlaknin, vsebnost sladkorjev, maščob in soli. Ter seveda razni dodatki in bio pridelava. Če se usmerim ostro v dva prej omenjena izdelka, potem izberem Valsoinega. Zakaj?
Čeprav ni biološki, vsebuje sojo, ima pa veliko vrednost vlaknin.
Na drugi strani pa Alnaturin nima nič vlaknin, je biološki, ne vsebuje sojo, ima nehidrogenirane maščobe.

Če primerjam okuse in mazljivost, ponovno zmaga Valsoin. Po okusu je identičen originalni Nutelli, prav tako pa tudi po vrednosti kalorij iz sladkorja in maščob, v čemer mu je enak tudi Alnaturin.

Seveda boste rekli, da tista maščoba v Nutelli in Alnaturi ni enaka, da je nekje boljša, drugje slabša, ampak čeprav so med izdelkoma razlike, so le te minimalne. Maščobe so maščobe. V osnovi. Na daljši rok znajo biti posledice enake. Morda za odtenek nekje slabše. A vrednost sladkorja tudi ni zamerljiv podatek. Sladkor je hudiček. Srka kalcij, uničuje ph telesa, iz našega telesa jemlje pomembne minerale in vitaminčke,da se lahko presnovi, obremenjuje slinavko in še bi se našlo.



Vsak naj si izoblikuje svoje mnenje, a če že morate posegati po namazih, izberite takšne, ki vsebujejo čim manj sestavin, in naj bodo te kvalitetne. Če izbirate med omenjenima, pa moje mnenje že poznate.

Še cena? Alnaturin vas pride nekaj čez 3, Valsoin (Mercator) 2,22 evra.




In še moj recept za DOMAČI NAMAZ:
pest lešnikov
presni kakav
vanilija v prahu
rižev/ovseni napitek
nekaj kokosove maščobe
sladkor po želji- najboljša izbira zmiksani datlji z vodo, kokosov sladkor, javorjev, yacon sirup

Pest lešnikov zadostuje za kar kakšne tri kose kruha. Gre za hiter in svež namaz, ki nam vzame res malo časo za pripravo. Lešnike zmiksamo, dodamo vanilijo, kakav, počasi dodajo po žličkah napitek in sladkor, in ko dobimo željeno gostoto, dodamo malo kokosove masti, nato pa hop v hladilnik za kakšni dve uri. Če smo dodali preveč masti, bo namaz trši, a se bo že nekaj minut na sobni temperaturi spremenil v bolj mazljivega.

Če pa želimo nek namaz hitro, takšnega, ki ga na kruh moramo namazati čez pet minut, potem je postopek isti, le da ne dodajamo kokosove maščobe in izpustimo sladkor, ki ga nadomestimo s stečkano banano. Jummy in takoj v tummy ;)

p.s. pa samo še slikca memi najljubšega kupljenega namaza (pa čeprav vsebuje meni ne ravno ljube mandlje) ki ni niti približno najboljša izbira, pa dobro: