Češnjeva torta

Če spremljate Faebook dogajanje, potem že veste, da se je spekla Schwarzwald tortica ali Češnjeva tortica.

Ker se mi je izredno mudilo, sem sestavine hitro spravila vkup, spekla in še hitreje premazala s smetano. Hladila za par uric in postregla.

Recepta nisem črpala iz nikjer drugje kot iz lastnih rok. Seveda v kuhinji rada tvegam, rada se poigram s količinami in imam kuhinjo za nekakšni lastni eksperimentalni laboratorij. Velikokrat gre kaj narobe, a največkrat večinoma bolj ali manj uspe, karkoli že ustvarjam. In zato tudi težko verjamem, da so tam ljudje, ki se kuhinje bojijo, ki morajo imeti točne mere za vse, ki so brez recepta izgubljeni in ki se pritožujejo, da ne znajo prirediti količin za več ali manj oseb ipd. Če si le kje lahko do konca drzen in brezobziren je to ravno v kuhinji. Če imaš srečo, potem okoli tebe stalno ne opleta nekdo, in imaš mir...

Če je še kdo tam zunaj kuhar v hiši, potem mi lahko pomaga? Ali sem samo jaz, ali pa dejansko sovražim vprašanje "Kaj bo pa danes za kosilo", ko še niti zajtrk ni mimo? Samo sprašujem, kako zelo čudna ali normalna sem? Kajti, kaj bo, se mi poroji šele ko se pripravim k stvari. Saj rada kuham, ampak nočem pa biti stalno z mislimi tam, za lonci.

200g bele pirine moke

soda bikarbona

2 žlici kokosovega sladkorja

3 žlice pravega kakava v prahu

2 žlici kokosovega masla

rum

cimet, vanilija, limonina lupinica

2 deci rastlinskega napitka

125 g riževega jogurta/deserta z okusom vanilije

(žlica Baobaba)

Sestavine med seboj zmešamo, predenemo v pekač cca 18cm. Pečemo 40 minut pri 180 stopinjah. Ohladimo in prerežemo ter namočimo s sokom vloženih češenj obe polovički.

NADEV:

kozarec vloženih češenj (v sezoni sveže)

sojina sladka smetana za stepanje 300g, ki jo ohladimo čez noč ali pa na hitrco v zamrzovalniku

Smetano stepamo. Polovico prišparamo za zunanji premaz. Preostalo polovico pa razdelimo na približno dva dela. In s prvim delom namažemo spodnjo plast. Posujemo s češnjami. In zdaj z drugim delom polovičke premažemo dane češnje. Zdaj pokrijemo z drugim delom testa. In premažemo s preostalo smetano. Okrasimo z nekaj češnjami in ohladimo za vsaj tri ure, najboljše čez noč.

Francoz

Potepanja ko le to niso, a predstavljajo zgolj obveznost, se v Ljubljani morajo zaključiti z obiskom ali Kalčka, trgovine Žive ali pa preprosto z Leclercom.
Obožujem to trgovino. Vse, kar ti srce poželi, je tam. Ponavadi najprej preletim sektor s tehniko, dvdji, nato se preusmerim k oddelku sadja in zelenjave. Tam se najprej zapičim v bio oddelek. Kaj je novega, kakšne so cene. No, tokrat so v voziček letele bio limone, bio avokado, bio kuhana pesa. Za nameček pa še olive, ki niso vložene v soli, a le zgolj v sončničnem olju. Jum!
Nato pa preletim še običajno zelenjavo in sadje ter oreščke.

In ker sem ravno v bližini kruha in slaščic, poberem še eno mešano pirino štruco, ter malce pošnofam, kaj veganskega premorejo slaščice. Ponavadi nič, a tokrat odkrijem kupčke cornflake-sa oblite s temno čokolado. Sicer kaj takega ni nobena znanost narediti doma, a je včasih fino, če se nameniš na kakšen obisk pa poleg rogljičkov prineseš še nekaj zase, predvsem pa odkriješ svet veganstva tudi drugim.

Potrpežljivo za vogalom me čakajo hladilniki. Na mojo žalost so zopet izropane zaloge navadnih jogurtov. Akcija sadnih Sojasun jogurtov se me ne dotakne niti za sekundo, medtem ko sem z rokami že pri mojih fenomenalnih ne-bio sojinih brezglutenskih polpetih. Bogati so z vlakninami-en polpet jih premore kar 7 gramov- neverjetnega okusa, predvsem pa ne vsebujejo glutena. Naj vas pšenične vlaknine med sestavinami ne zavedejo- postopek je tak, da ni nobenega sledu o pšenici. Dano teorijo potrdijo tudi na Sojasun glej 10.vprašanje!!!

Pobaham se še med policami čajev. Založim se s svojim čajem, ki ga ne dobim nikjer drugje.

Za konec pa obiščem še bio police. Tokrat pogrešam svojo res slastno belo riževo čokolado. Smrk, žalujem še danes.
Odkrijem pa tudi nekaj novega- sojino smetano Sojade. Sestavine so itak super, in ugotovim, da je očitno popularna, saj na polički sameva. Ugotovim tudi, da imajo kar nekaj brezglutenskih kosmičev in nekaj deset ali dvajset centov cenejšo kokosovo vodo Martins.

Med linijo BioVillage pa odkrijem tudi veganske piškote. Obliti so s temno čokolado in pakirani v priročnih setih. Pet piškotov v petih zavitkih. Kot primerno za malico, ko sem stalno aktivna pa ne morem sabo vleči veliko sadja. Skratka so hiter vir energije, a jih seveda ne smatram kot obrok več, a kot enega izmed obrokov na vsake toliko časa. Včasih se mi zdi kot da me svet zaznamuje s health food fanatikom, pa sem zdaleč od tega. Želim zgolj poučiti ljudi, da so tudi primernejše možnosti, a ne toliko primernejše, da bi nekoga zafrustrirale. Na koncu dneva itak odgovarjamo zgolj sami sebi.

Kvinojin narastek

Narastek, ki se mu doda jabolka in se ga na krožniku oblije z jogurtovo polivko.

Tale lepotica je nastala kar tako, iz glave. Kvinoja je res zanimiva žitarica, ki premore kar spodoben paketek hranil, ob vsem tem pa je še brez glutena. Ko sem jo pred leti, vsaj 4 leta nazaj, skuhala prvič, se mi je kar malo zamerila. Zdaj seveda vem zakaj. Treba jo je fino sprati v vodi, saj drugače obdrži tisto grenko prevleko, ki jo ščiti pred škodljivci. Zatorej jo zdaj kar lepo stresem v lonec, prelijem z veliko vode, pomešam in pustim par minut. Nato ponovno pomešam in odcedim ter jo še nekajkrat sperem z lončkom vode.

Žitarice vedno kuham v štirikratni količini vode. Se mi zdi, da se tako bolje nakuhajo. Po cca 20 minutah ugasnem plin in pustim kvinojo še vedno pokrito v loncu. Naj se napenja še kakšnih 10 minut. Tako bo popila vso morebitno odvečno vodo.

Če kuham kvinojo za kakšno sladko jed, vedno po desetih minutah kuhe, dolijem rum, cimet,limonino lupinco in vanilijo.

Za tale konkretni recept potrebujemo

(2 srčka za 2 osebi):

100g kvinoje (ki jo skuhamo, kakopak)

2 manjša jabolka

začimbe(rum, cimet, vanilijo,limonina lupinica)

sojino sladko smetano cca polovičko ali manj

riževe drobtine Orgran

čokolado v prahu, lahko tudi vrstico ali dve stopljene čokoladne ploščice

obvezno agar v prahu

(po potrebi žlico ali dve zmlete kokosove moke)

K kuhani kvinoji zamešamo naribana jabolka, smetano, drobtine, agar, člokolado da dobimo kompaktno, gosto zmes. Preložimo v pekač, ki ga na dno obložimo s peki papirjem, ob robovih namažemo z mastjo.

Pečemo toliko, da se na vrhu začne pojavljati skorjica, ne me držat za besedo cca 20-30 minut.

Agar dodam kvečemu zato, da sladica, ker je brez glutena, ko se ohlaja v pekaču, dobiva obliko in tako ne razpade. Nato šele razprem pekač in postrežem.

Še pred postrežbo pa pripravim jogurtov preliv, za katerega potrebujem:

mali Provamelov navadni jogurt(poljubno sadni)

malo agar v prahu

Jogurt predenem v lonec, prižgem plin.

Agar premešam v rastlinskem napitku in dodam jogurtu. Stalno mešam medtem ko zadeva že zavre, a zmanjšam plin na najmanj. Po nekaj minutah odstavim. In ko vidim, da se že malo strjuje, polijem po narastku. Če smo dodali preveč agarja, kar se vidi, kako hitro se polivka zgostuje, potem zgolj dodamo več tekočine, ali jogurt ali napitek. Imejte v mislih, da želite polivko. Torej ne želatinaste oblike. Zato rajši na začetku zgolj noževo konico agarja in šele nato po potrebi dodajajte več.

Pa dober tek!