SFEJKANI ČOKOLINO, ČOKOLEŠNIK

Če ste ena izmed neštetih generacij, katere si zajtrk ali večerje brez kosa kruha z nutello oz. skledico čokolešnika prelitega s toplim mlekom, ni znala predstavljati prav nič drugače, potem vas bodo naslednje vrstice zanimale.

A še predno preidem na recept, naj delim naslednje:

Pred leti (beri vsaj šest let) sem bolj malo dala (oz. nič) poudarka na hrano. Dejstvo, da sem meso vedno raje zamenjala s sirom, je bilo samoumevno. V restavraciji sem se mastila s pohanim sirom, gobicami, štruklji in podobno. Zajtrk mi je predstavljala največkrat skodelica toplega mleka, malica je bila kakšna sladkarija združena s sirovim sendvičom, vmes kavice, večerja je bila miks tega in onega. Daleč najbolj uravnotežen obrok dneva je bilo kosilo, ki mi ga je na mizo dan za dnem postavljala mami .

Potem pa, mi sploh ni jasno kako in zakaj, sem začela dajati poudarek na vlaknine in zmanjšanje zaužitega sladkorja. Učila sem se koliko vlaknin ima določeno živilo, brati sestavine in iskala sladkor. In ker je bila moja popoldanska malica velikokrat(ali pa večerja) krožnik čokoladnih kroglic, drugih kosmičev ali pa čokolešnik, sem na policah trgovin zasledila čokolešnik(ali je bil čokolino ?.. skratka), z dodanimi vlakninami in manj sladkorja. Čeprav je še vedno vseboval dosti sladkorja, je bil okus porazen.

Kaj želim povedati? Ni vse kar je oglaševano kot zdravo, tudi dobro. Pa naj bo to gledano zgolj okusno ali pa dejansko blagodejno za organizem.

Moj najbolj preprost za sfejkan čoko-in-nekaj- je zmleta (brezglutenska) moka (riž, proso), zalita z rastlinskim napitkom v razmerju 1:3 ali 1:4 (v prid napitku). Nato pa pogrejem na štedilniku vse dokler se ne pogosti do želene gostote. Dodate zaćimbe, kakav, zmlete oreščke.

Če pa želite malce drugačno varianto in imate radi kosmiče in vam ni problem odšteti nekaj več denarja (glej sliko sestavin spodaj):

proseni kosmiči


riževi kosmiči


začimbe: cimet, klinčki, vanilija


(presni) kakav v prahu


rastlinski napitek po želji


zrela banana

Želeno količino kosmičem zmešam med seboj v razmerju 50:50, primešam začimbe, kakav, zalijem z vsaj trikrat do štirikrat več napitka, npr. 100gramov z 400 ml(ponavadi nadomestim tretjino napitka z vodo). Pogrejem na štedilniku pri nizki temperaturi dokler se ne zgosti. Lonec imam med tem časom pokrit. Sem ter tja malo premešam.

Med tem v krožniku stečkam banano, ki bo služila kot sladilo. Primešam toplo »kašico«. Zelo dobro se poda po vrhu še kakšna žlica ali dve rastlinskega jogurta.

Ponarejena sirova torta

Veganska sirova oz. skutina torta, kot je bolj poznana v naših krajih, je bila na moji eksperimentalni listi že kar nekaj časa. Ko preletavam tuje veganske recepte, je sestavina, ki je pri nas ni moč dobiti, nekakšen veganski kremni sir. Vse lepo in prav, in čeprav sem včasih prav hrepenela po tem, da bi ga dobila v roke, so me informacije, da gre za izredno predelano živilo, ki ima le malo logike z zdravim prehranjevanjem, vse minilo.

Pa sem poskušala, in odnehala. In tuhtala. Veliko tuhtala. Preobračala sestavine v glavi, jih dopolnjevala, in vse je postalo še toliko težje, ko sem sladkor, gluten in margarino črtala iz svoje liste sestavin. Vse skupaj je nato malo zamrlo in odkrito rečeno potrebovala sem navdih. Morala sem stopiti korak nazaj v kuhinji, si oddahniti, in znižati pričakovanja, ki jih imam do sebe. Marsikdo verjetno misli, da mi vse uspeva kar tako po sreči, a veliko več je neuspehov v kuhinji kot pa bleščečih rezultatov. In včasih mi vse skupaj vzame voljo. Če ni volje, pa tudi novih receptov ni.

Naj povem, da je bil največji polom pri ustvarjanju sirove torte, uporaba svilnatega tofuja. Prvič in nikoli več. Seveda sem zmazek pojedla, a je imel grenak priokus razočaranja.

A neuspeh, je rodil uspeh. Življenje nam včasih daje lekcije nevedoč. Ko padeš, moraš vstati in poskusiti znova. In če ponovno padeš, moraš pasti bolje, saj tudi padci prinesejo izkušnje in s tem modrost.

Na omenjeni recept sem ponosna tako zelo, da niti besed ne najdem.

Prvič zato, ker sem ustvarila podlogo brez maščobe, z uporabo tako preprostih sestavin, da svojim prstom nisem morala verjeti.
Drugič pa zato, ker sem za filo uporabila preproste sestavine, in sladkobo ter rumenkasti(ala jajčni) izgled pridobila s svežim sadjem.

Omenjene sestavine lahko v količini varirajo, saj je odvisno, kakšne velikosti pekača uporabite ter sadja. Odvisno pa je tudi od preference ali imate rajši bolj debelo podlogo ali bolj tanko. Sama imam rajši tanjšo, saj uživam v fili :)

RECEPT ZA PONAREJENO VEGAnSKO SIROVO/SKUTNO TORTO (pekač cca 18 cm)

PODLOGA:
50 gramov prosa zmletega v moko
1-2 medjool datlja + malenkost napitka ali vode za lažje miksanje
1 zavitek vanili sladkorja
gramček vanilije
nekaj cimeta

Proso zmeljemo, vsešamo preostale suhe sestavine, zmiksamo datelj v pasto (lahko z napitkom lahko brez odvisno kakšen mikser uporabljate- jaz imam palični mešalnik in mi je po tem ko sem zmiskala dva datlja, še ostala pasta, uporabila sem jo le nekje polovico, zato pasto ešanici moke dodajamo po žličkah). Z nekaj malega paste najprej umešamo testo. Pasto dodajamo po potrebi. Pridobiti moramo kompaktno maso, spominjati mora na testo za piškote, skratka imeli boste občutek, da delate z krhkih testom.
V vnaprej namazan pekač s kokosovo mastjo, s prsti razporedimo testo po dnu pekača.
V neogreto pečičo postavimo pekač. Med tem časom pripravimo filo; če nam priprava vzame več časa, temperaturo pečice ugasnemo ko le-ta doseže nekje 130-150 stopinj, a še vedno pustimo prižgan ventilator.

KREMASTA FILA:
200 g tofuja
1 večja zrela banana
2 srednji mandarini
50 gramov prosene moke
1 zavitek vanili sladkorja
3/4 čajne žličke agarja v prahu

Vse sestavine razen tofuja in agarja, zmiksamo v gladko zmes. Dodamo moko in agar. Premešamo. Zmes ne sme biti tekoča, a malo kompaktna. Približno take gostote kot je za mafine.Iz pečice vzamemo pekač. Ponovno premažemo robove pekača z mastjo (uporabimo "čopič"). Napolnimo z maso, potolčemo pekač ob pult, da se enakomerno porazdeli masa. Pečemo v pečici na 180 stopinj toliko časa, da se zapeče. Ne držite me za besedo- nisem gledala na uro- ugibam, da sem pekla cca 20-30 minut.
Ohladite, in jo nato pustite počivati čez noč v hladilniku (ali vsaj od 8-12 ur)

OPOMBA: ne skrbite, če bo počivala čez noč, okus banane sploh ne bo zaznan.

STROŠKOVNI IZRAČUN:
- 2,5 evra za sestavine

KALORIČNI ZALOGAJ
iz omenjenega premera sem dobila nekje 6 enakih kosov; na enega 150 kalorij

Slivovi cmoki brez glutena, brez škroba s posipom (soparjeni)

Pred enim letom sem se sladkala še s pirini cmočki in z vami delila spomine iz otroštva.
Od takrat do danes se je marsikaj spremenilo.
Najbolj očitna sprememba je prehod na brezglutensko prehrano.

In ker sem mnenja, da ni nič nemogoče, sem se odločila poustvariti čisto lastni avtorski recept.

Čeprav prebiram tuje bloge, se dopisujem s tujini blogarji, se mi zdi kot da stalno drug drugega posnemamo. Prav z veseljem prebiram besede nekoga, ki mi ponudi nekaj novega, svežega, ustvarjalnega.

Enačba sladkor + maščoba + glutenska moka postaja tako zelo dolgočasna. Prav je, da spoštujemo tradicijo, a čas je, da se ustvari novo.

In ko zasledujem, kako bodo po OŠ uvedli tradicionalni zajtrk-med, kruh, mleko in jabolko, se vprašam, koga imajo za norca. Vse lepo in prav, a tradicionalni zajtrk bi lahko predstavljala tudi kuhana prosena kaša, ki bi imela za popestitev kuhane koščke sadja, obogatena s cimetom, vanilijo, tudi medom, in ob strani sveže jabolko, ki bi mu lahko družbo namesto mleka (če že mlečni izdelki morajo biti) delal nehomogeniziran jogurt.

Recept sem preizkusila do sedaj trikrat. A sem v obdobju, ko bom kuhala bolj malo, sezona sliv pa gre počasi proti koncu, zato sem se ga odločila deliti predčasno. 

Cmoki so:

- brez glutena

- brez škroba

- brez sladkorja

- brez maščob

- brez soje

- iz skoraj 100% polnovrednih sestavin

BREZGLUTENSKI CMOKI (za 2 osebi ali cca 9 cmokov):

400 gramov nekuhanega krompirja

100 gramov prosa zmletega v moko od tega 2 do 3 žlice prihranka za oblikovanje

3 žlice koruznega zdroba

cimet

vanilija

Krompir stehtamo, umijemo, in kuhamo z olupkom.

Medtem proso zmeljemo v kavnem mlinčku v moko.

Posebej zmeljemo tudi koruzni zdrob (zakaj, glej opombe).

Kuhan krompir olupimo in pretlačimo. Tlačimo ga toliko časa dokler ne začne "oddajati" škroba. Kar nam bo vzelo nekaj minut. Preizkusimo pa tako, da vzamemo košček, sploščimo med rokami in krompir bi moral zadržati obliko kovanca.

Pustimo, da se krompir nekoliko shladi. V mlačnega začnemo dodajati cimet, vanilijo, vse tri žlice zdroba, po žlicah pa nato doziramo še moko. Ne pozabimo na prihranek vsaj treh žlic!

Testo umešamo z roko, ki bi se moral počasi spreminjati v kepo in obliko tudi zadržati.

Medtem ko nekoliko počiva, pripravimo slive.

Testa ne valjamo!

Med rokami oblikujemo oz sploščimo krog, vmes si lahko pomagamo z moko, nekoliko se nam bo "podiral" a nič zato. Vstavimo slivo, oblikuejmo cmok. Če bomo imeli težave s sprijemanjem in oblikovanjem, si eno roko splaknemo pod vodo in z mokro oblikujemo cmok. Malce moker cmok nato povaljamo v moki.

Saj vemo, ne- moka plus voda je lepilo :)

Cmoke obvezno SOPARIMO cca 10 minut! Ja, če bi uporabili škrob, bi jih lahko kuhali, tako pa bodo v vodi razpadli.

BOŽANSKI POSIP

presni(!) kakav

lucuma

datljev sirup(uvoznik Kalček)

Kakav in lucumo v razmerju 1:1 razmešamo. Posipamo po kuhanih cmokih. Prelijemo z datljevim sirupom.

OPOMBE:

- uporabljala sem dva zdroba. V prvo Ecor koruzni zdrob, ki je instantni, torej dve minutni. Cmoki so bili z njim res enkratni. V drugih poskusih, pa sem uporabila DM-ovega, ki pa sem ga morala zmleti v mlinčku. Če ga ne boste zmleli, znate imeti velike težave pri oblikovanju cmokov, a naredili jih boste vseeno- preverjeno :)

- v testo ne dodajam sladkorja. Če ga želite, ga lahko,a sliva in posip dasta tak okus, da boste popadali s stola.

- posip delajte po navodilih. Ne bo vam žal!

EKONOMIČNI IZRAČUN:

- uporabila sem lastni krompir

- za zdrob sem odštela 500 g 1.30 EUR --- kar nanese 13 centov za tri žlice

- za proso sem odštela cca 30-35 centov

nekaj malega je potem še treba doprišteti za ostale sestavine, a obrok za dva se spusti krepko pod 1EUR

KALORIČNI IZRAČUN:

za eno osebo se obrok giblje od 350-400 kalorij

Češnjeva torta

Če spremljate Faebook dogajanje, potem že veste, da se je spekla Schwarzwald tortica ali Češnjeva tortica.

Ker se mi je izredno mudilo, sem sestavine hitro spravila vkup, spekla in še hitreje premazala s smetano. Hladila za par uric in postregla.

Recepta nisem črpala iz nikjer drugje kot iz lastnih rok. Seveda v kuhinji rada tvegam, rada se poigram s količinami in imam kuhinjo za nekakšni lastni eksperimentalni laboratorij. Velikokrat gre kaj narobe, a največkrat večinoma bolj ali manj uspe, karkoli že ustvarjam. In zato tudi težko verjamem, da so tam ljudje, ki se kuhinje bojijo, ki morajo imeti točne mere za vse, ki so brez recepta izgubljeni in ki se pritožujejo, da ne znajo prirediti količin za več ali manj oseb ipd. Če si le kje lahko do konca drzen in brezobziren je to ravno v kuhinji. Če imaš srečo, potem okoli tebe stalno ne opleta nekdo, in imaš mir...

Če je še kdo tam zunaj kuhar v hiši, potem mi lahko pomaga? Ali sem samo jaz, ali pa dejansko sovražim vprašanje "Kaj bo pa danes za kosilo", ko še niti zajtrk ni mimo? Samo sprašujem, kako zelo čudna ali normalna sem? Kajti, kaj bo, se mi poroji šele ko se pripravim k stvari. Saj rada kuham, ampak nočem pa biti stalno z mislimi tam, za lonci.

200g bele pirine moke

soda bikarbona

2 žlici kokosovega sladkorja

3 žlice pravega kakava v prahu

2 žlici kokosovega masla

rum

cimet, vanilija, limonina lupinica

2 deci rastlinskega napitka

125 g riževega jogurta/deserta z okusom vanilije

(žlica Baobaba)

Sestavine med seboj zmešamo, predenemo v pekač cca 18cm. Pečemo 40 minut pri 180 stopinjah. Ohladimo in prerežemo ter namočimo s sokom vloženih češenj obe polovički.

NADEV:

kozarec vloženih češenj (v sezoni sveže)

sojina sladka smetana za stepanje 300g, ki jo ohladimo čez noč ali pa na hitrco v zamrzovalniku

Smetano stepamo. Polovico prišparamo za zunanji premaz. Preostalo polovico pa razdelimo na približno dva dela. In s prvim delom namažemo spodnjo plast. Posujemo s češnjami. In zdaj z drugim delom polovičke premažemo dane češnje. Zdaj pokrijemo z drugim delom testa. In premažemo s preostalo smetano. Okrasimo z nekaj češnjami in ohladimo za vsaj tri ure, najboljše čez noč.

Češnjev Clafoutis

Originalno francoska slaščica, ki v pečici zelo naraste, nato pa upade, in tako pridobi svojo značilno obliko.

Naj povem najprej, da te slaščice nisem nikoli jedla, zato je z originalom ne morem primerjati.

Naredila sem jo po receptu z interneta in v prvo spekla katastrofo.

Namreč pekla sem v manjšem okroglem pekaču cca 18 cm, naraslo je res ogromno, pekla sem kar 45 minut(kot veleva recept, ki sem se ga držala, razen da nisem dodajala sladkorja plus uporabila brezglutensko moko).. in rezultat? Dišalo je čudovito! A ker je tako zelo naraslo, se je oblikovala grozno trda skorjica, notranjost je pa ostala tekoča. Ko sem razprla pekač, se je vse ulilo na vse možne strani. Spominjalo je na "vulkanski" puding. Katastrofo sem jedla z žlico in se jezila nad tem, zakaj sploh še upoštevam tuje recepte. Hehe, me je minilo naslednji dan, ko sem poskusila ponovno. My way!

Odločila sem se, da uporabim večji pekač premera 25 cm. Notri sem vsula še žličko agarja, in zadevo preden sem zaprla pečico, polila z dvema ali trema žlicama rastlinskega napitka in tako seveda preprečila prekomerni dvig mase in dobila lepo zapečeno skorjico, kakršno ponavadi dobite s politim jajcem.

pred pečenjem; ni še prelita s sojinim napitkom

Vse sestavine lahko nadomestite poljubno. Brezglutensko z glutensko; okus jogurta s poljubnim, napitek z drugim ipd. Naštete količine veljajo za štiri večje kose; ki jih lahko zmanjšate na 8, če uporabite še enkrat več sestavin.

200g svilnatega tofuja

4 žlice vanilijevega sojinega jogurta (kar doprinese cca 100g)

150 ml vanilijevega sojinega napitka

2 žlici koruznega škroba z vanilijo

50g riževih drobtih Orgran

10g kokosove moke

polna žlička agarja v prahu

vanilija

cimet

malo sode bikarbone

rum ali kakšen likerček po želji

poljubno količino češenj

Sestavine združimo(razen češenj), zmiksamo z mešalnikom. Masa bo močno spominjala na kakšen stepen sneg. Če nam je masa premalo sladka, sladkamo, a če lahko se temu izognimo.

Predenemo v pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem, ob strani pa premazali s kokosovim oljem ter posuli z moko, razporedimo maso z žlico, posujemo z razpolovičenimi češnjami, ki jih malce potunkamo v maso in prelijemo z dvema ali trema dodatnima žlicama navadnega sojinega napitka.

V pečici pečemo pol ure, najprej pri 200 stopinjah, nato po občutku znižamo na 170 stopinj.

Ohladimo. Agar bi medtem moral odigrati svojo čarobno vlogo in držal obliko. Razrežemo na kose in z lopatko predenemo na krožnike. Lahko posujemo s sladkorjem v prahu, okrasimo s smetano,...

Sladica je lahka, vsebuje zgolj 20g sladkorja in le naravno dodane maščobe v tofuju in napitku, češnje dodajo dodatno svežino in sladkobo, z uporabo omenjenih sestavin spada med bolj drago kategorijo

Koko-bana kugeln

Ime mogoče že nakazuje, da imamo opravka z banano, slastnim kokosom in kroglicami.

Kdor spremlja Vegansko po-iz-kušno na Facebooku ve, da se tam dogaja malce več kot na blogu. Kakšna objava z videom prileti sem ter tja, sličica se objavi, napiše se kaj zanimivega.
In tako sem včeraj obljubila, da spregovorim o svojih presnih podvigih.

Presno prehranjevanje je super. Temu ne more oporekati nihče. Vendar pa je treba paziti na nekaj. Predvsem opažam, da se veliko presnojedcev poslužuje ekstremnih količin oreščkov, semen, skratka maščob v svojem prehranjevanju. Najbrž je edini razlog, zakaj, kalorijski primanjkljaj. Kot vemo sadje in zelenjava sta z nekaj izjemami izredno nizka v kalorijah, količinsko pa kar obsežna. Vlaknine, ki pridejo z njimi, so tiste, ki zapolnijo trebušček, sprožijo alarm sitosti, a ta zdrži le nekaj ur. Nato pa je potrebno obrok ponoviti.
Presne sladice sem naredila le nekajkrat. Kakšnih petkrat do sedaj tortico in nekajkrat energijske kroglice. Te zadevšne so z običajnimi torticami, prijazne na želodček, dokaj hitro prebavljive in pa telo dejansko nahranijo.
A tu se pojavi tisto, v kar verjamem in zagovarjam. Namreč ne glede ali si vegan ali presnojedec ali kakršnikoli jedec, je najustreznejše, če se prehranjuješ z veliko OH in malo maščob ALI pa z veliko mačobami in malo OH. Mešanica veliko OH in veliko maščob privede do prenajedanja, želja da bi pojedel določeno hrano, ki jo sicer ne ješ več (npr.meso), tudi do izbruha kandide, in še kaj.
Slišala sen že, da marsikateri presnojed krivi nastanek kandide na uživanje sadja.
Za kandido vemo vsi, da se je potrebno odreči OH, da bi jo pozdravili,. No, temu ni tako. Če ješ presno, lahko uživaš veliko sadja, paziš na vnos maščob in kandida bo izginila. A takoj, ko boš začel mešati zraven velike količine maščob, bo kandida zopet izbruhnila oz. se bo kot začetno najprej pojavila.
Pa saj vemo, da je tako tudi v vsejedskem svetu. Poglej prehrambene navade in najdel boš odgovor. Klasična dieta posameznika je visoka v uživanju prečiščenih OH in veliko rafiniranih maščob.

Osebno najboljši pogled ima dr. Graham, ki zagovarja 80-10-10. Kar stoji za 80% OH, 10% maščob in 10% beljakovin.

Seveda so ljudje, ki mi bodo oporekali in naštevali lastne izkušnje. A če pogledamo širše, so to razlogi, zakaj ljudje ne ostajajo zvesti presnojedstvu. Nekaj je seveda tudi v povezavi s kuhano hrano. Deloma smo od nje odvisni, deloma nam je všeč, deloma se zavedamo, da celo tista ajdova kaša kuhana na vodi zveni in se vidi slastno :)

Če grem pa še korak dalje, pa povem takole. Presna dieta je super za razstrupljenje organizma. Vendar pa sem sama na njej prej kot ne stalno lačna. In, ja, odgovor leži v tem, da zaužijem premalo kalorij, premalo zelenih sokov, in jih ne nadomeščam z oreščki, saj se po zaužitju velikih količin ne počutim dobro.

V obdobju v katerem sem, mi najbolj ustreza veganska prehrana, ki temelji na čim večjem vnosu presne hrane, predvsem pa sestoji iz 80-10-10 in čim manj predelanih sestavin oz. pripravljenih jedi.
Ko pridejo dnevi, ko dobm občutek, da bi stalno nekaj jedla, je to alarm za poseg po pesti ali dveh oreščkov. Meni pomenijo še vedno najbolj naraven vir maščob, kajti olja pa čeprav hladno stiskana se v naravi kot taki ne pojavljajo, zato jih tudi pri kuhi uporabljam čim manj. Poslužujem se le kokosove maščobe in na solate vlijem žlico konopljinega olja.

Če ste se prebili skozi napisane misli, si zaslužite recept.

Ko sem bila na presni odisejadi, sem razmišljala, kakšno sladico bi lahko ustvarila, da ne bi bila nakopičena z maščobami. In tako sem posegla po kokosovi moki, ki naj bi bila presna, koliko je res, ne vem. Gre se pa za dejansko moko in ne tiste kokosove kosmiče, če se razumemo.

Zgornja moka vsebuje na 100g 10% maščob in kar 60% vlaknin. Juhej!

Recept je tak, da ga je skoraj brez pomena pisati, ampak dobro:

1 zrela, zelo zrela  banana

2 žlici kokosove moke

cimet

vanilija

kakav v prahu za povaljanje

Stečkamo banano, dodamo začimbi in moko. Zmešamo z žlico ali še bolje se lotimo z rokami.

Ko oblikujemo kroglo, ki se nam ne prijemlje preveč na roke, oblikujemo posamične kroglice, ki jih povaljamo v presnem kakavu. Lahko jih ohladimo za pol ure in pojemo!

Zanimivost teh kroglic je, da so take mehke, prijetne in se v ustih lepo topijo.

Kroglice lahko obogatimo tako, da vanje skrijemo lešnik ali pa goji jagode. Vendar pa pri prvi varianti opozorimo druge, da ne bodo preveč hitro zagrizili vanje ;)

Povaljamo pa jih lahko tudi kar v kokosovi moki, sesekljanih oreščkih, lucumi, yaconu v prahu, ipd.

Vanje lahko tudi zarežemo kakšen križek...skratka uporabite domišljijo!

Zavitek s skuto in sadjem

Seveda v prenesenem pomenu. Skuto sem nadomestila s tofujem in rezultat je bil res fenomenalen.

Ker nisem fanatik na listnato, tudi ne na krhko testo, se obračam rajši k kvašenemu vlečenemu testu.

Kako to sploh izgleda, kaj?

Kot prvo- nič olja!

Kot drugo- tole je navadno kvašeno testo kot npr. za kruh.

Recept bo bolj kot ne iz glave napisan. Prvič sem delala z merami kot je lonček, v drugo sem vse skupaj zmerila.

Za manjši, a kar konkretno(tanek) razvajlan zavitek potrebujemo naslednje:

(2 osebi- 4 kosi)

120g polnovredne pirine moke

raztopljen kvas v pol deci vode

še dodatne cca pol deci vode

žlico Baobaba

žlico kokosove moke

Moko presejemo, dodamo vse sestavine, in vgnetemo v voljno testo.

Pustimo vzhajati. Sama pustim kar kakšni dve uri.

Preden razvaljam, naredim tofujevo filo:

100g tofuja

2 žlici kokosovega sladkorja(lahko tudi drugega, npr. mascavo)

rum

cimet, vanilija, limonina lupinica

sok pomaranče ali rastlinski napitek

Zmiksam s paličnim mešalnikom. Rastlinski napitek ali sok pomaranče postopoma vlivam do tiste gostote, ki je primerna za mazanje.

Pult posujem z moko, razvaljam testo v pravokotnik.

Namažem z tofujevo filo, posujem s poljubnim sadjem, zavijem, premažem s sojino smetano in spečem.

*Če želiš bolj konkreten zavitek, potem podvoji maso za testo.

Kvinojin narastek

Narastek, ki se mu doda jabolka in se ga na krožniku oblije z jogurtovo polivko.

Tale lepotica je nastala kar tako, iz glave. Kvinoja je res zanimiva žitarica, ki premore kar spodoben paketek hranil, ob vsem tem pa je še brez glutena. Ko sem jo pred leti, vsaj 4 leta nazaj, skuhala prvič, se mi je kar malo zamerila. Zdaj seveda vem zakaj. Treba jo je fino sprati v vodi, saj drugače obdrži tisto grenko prevleko, ki jo ščiti pred škodljivci. Zatorej jo zdaj kar lepo stresem v lonec, prelijem z veliko vode, pomešam in pustim par minut. Nato ponovno pomešam in odcedim ter jo še nekajkrat sperem z lončkom vode.

Žitarice vedno kuham v štirikratni količini vode. Se mi zdi, da se tako bolje nakuhajo. Po cca 20 minutah ugasnem plin in pustim kvinojo še vedno pokrito v loncu. Naj se napenja še kakšnih 10 minut. Tako bo popila vso morebitno odvečno vodo.

Če kuham kvinojo za kakšno sladko jed, vedno po desetih minutah kuhe, dolijem rum, cimet,limonino lupinco in vanilijo.

Za tale konkretni recept potrebujemo

(2 srčka za 2 osebi):

100g kvinoje (ki jo skuhamo, kakopak)

2 manjša jabolka

začimbe(rum, cimet, vanilijo,limonina lupinica)

sojino sladko smetano cca polovičko ali manj

riževe drobtine Orgran

čokolado v prahu, lahko tudi vrstico ali dve stopljene čokoladne ploščice

obvezno agar v prahu

(po potrebi žlico ali dve zmlete kokosove moke)

K kuhani kvinoji zamešamo naribana jabolka, smetano, drobtine, agar, člokolado da dobimo kompaktno, gosto zmes. Preložimo v pekač, ki ga na dno obložimo s peki papirjem, ob robovih namažemo z mastjo.

Pečemo toliko, da se na vrhu začne pojavljati skorjica, ne me držat za besedo cca 20-30 minut.

Agar dodam kvečemu zato, da sladica, ker je brez glutena, ko se ohlaja v pekaču, dobiva obliko in tako ne razpade. Nato šele razprem pekač in postrežem.

Še pred postrežbo pa pripravim jogurtov preliv, za katerega potrebujem:

mali Provamelov navadni jogurt(poljubno sadni)

malo agar v prahu

Jogurt predenem v lonec, prižgem plin.

Agar premešam v rastlinskem napitku in dodam jogurtu. Stalno mešam medtem ko zadeva že zavre, a zmanjšam plin na najmanj. Po nekaj minutah odstavim. In ko vidim, da se že malo strjuje, polijem po narastku. Če smo dodali preveč agarja, kar se vidi, kako hitro se polivka zgostuje, potem zgolj dodamo več tekočine, ali jogurt ali napitek. Imejte v mislih, da želite polivko. Torej ne želatinaste oblike. Zato rajši na začetku zgolj noževo konico agarja in šele nato po potrebi dodajajte več.

Pa dober tek!

Ne kompliciraj pecivo

Pecivo je po definiciji zmazek vsega možnega. V najslabšem scenariju vržemo v skledo belo moko, margarino, beli sladkor, mleko,... in potem se hvalimo, kako smo priustvarili domače, tiste tazdrave, zadevšne.

No, pri meni gredo zadeve kar veliko drugače.

Vedno je na sporedu polnozrnata moka, bio pridelave, kokosova mast, mascavo sladkor, rastlinski napitek,...

Ker pa izredno malo pečem peciva, grem tudi takrat, ko ga, v skrajnosti. Velike skrajnosti. V zdrave smernice.

Pri peki tako ne uporabljam sojinega napitka, ampak se poslužujem kamutovega, riževega ali kokosovega napitka ali kar vode.  Maščobo izpustim. Sladkor prav tako, ki ga nadomestim s suhim sadjem, svežimi datlji.

Sladkobo pecivu poudarim tudi z okusno (pristno!!) kokosovo moko, ovsenimi kosmiči, ki so jim že dodani le zmleti koščki banane in vanilija.

In tako vam v duhu praznikov podarjam dva sila preprosta recepta.

Kaj bomo najprej?
Kukiji!

Ovseni kuki-krekerji

Potrebuješ zgolj omenjeno mešanico ovsenih kosmičev, suhih banan, vanilije. Če tega nimaš, potem sam zmelji ovsene kosmiče v mlinčku, posušene banane in vanilijo.

Mešanico preliješ z nekaj vrele vode. Počasi po žlicah dolivaj, saj je odvisno od količine, ki jo uporabiš.
Ko dobiš kepo, lahko dodaš še malo vode, saj se bodo zmleti kosmiči še napili; medtem odreži dva enaka kosa peki papirja, iz omare potegni valjar in začni valjati testo med peki papirjem.
Sama ponavadi razvaljam izredno na tanko, in potem oblikujem kuki-krekerje.
Če se ti testo vmes preveč ''lomi", potem dodaj še vodo. Pri teh kukijih je potrebno več potrpljenja, saj oves vsebuje malo glutena...
Ko jih imaš zadosti, zakurblaš toastar, jih položiš na ravno ploščo (ne tisto, ki ima rebra) in zapreš toastar. Previdno čakaš, kdaj kuki-krekerji dobijo rjave pikice, kar je znak, da so ''pečeni".
Najboljši so še topli; če jih narediš več, jih shrani v zaprti posodi, in jih, kadarkoli se ti jih bo zaljubilo jesti, naknadno lahko pogreješ v toastarju.
Izredno preprosto, mar ne. Idealno za kakšne nenapovedane obiske... ali zgolj zdrav in okusen prigrizek.

Mafini, brez sladkorja, maščob, soje, Polni Okusa

Kaj rabiš?

- zmiksane moke po lastnem okusu (op. polnovredna pirina, kokosova, ovsena-glej zgoraj)

- banana

- kokosov napitek z banano (Martins)

- začimbe: vanilija, cimet, klinčki, kardamom)

- zamrznjene borovnice

- pecilni ali soda

- po želji dodaš lahko tudi zmlete orehe, saj dajo pecivu še dodatno aromo in rahlost

Banano zmiksaš s paličnim skupaj z napitkom. Preseješ moke, dodaš pecilno, začimbe in zaliješ z mešanico napitka in banane. Po potrebi dodaš še tekočino. Dodaš zamrznjene borovnice, premešaš. Masa mora biti gosta! In spečeš. Predeneš jih na rešetko, ki si jo pokril s kuhinjsko krpo. Pustiš eno uro ohladiti in postrežeš.

Zgolj za v priporočilo- z mafini sem imela največkrat probleme, da se niti, ko so se ''ulegli'' niso šli iz papirčkov. Oziroma sem glodala mafinčke s papirčkov. So not cool! In tako sem v Maxiju že pred časom naletela na organsko razgradljive papirčke, oh in sploh v skladu z varovanjem okolja, in povem vam, so fenomenalni. Tudi če jih ''olupim'' vroče, se ne prime niti drobtinica! 

Naslednji dan pa sem se odločila zadevo še bolj poenostaviti. Zopet sem zmešala skupaj okusne moke, dodala kokosovo-rižev napitek Isola (izredno sladek, brez dodanega sladkorja), začimbe, pecilni, makova semena in to je bilo to. Ravno tako okusni! Najbolj teknejo mlačni!

Praznični piškotki

Kaj praznične kukije naredi posebne od tistih običajnih?
Ponavadi jih potopimo v čokolado, dodatno okrasimo, jim damo pečat praznikov tako ali drugače.

150 g polnovredne pirine moke
30g margarine Alsan
30-50 g mletih oreščkov
15-20g javorjevega sirupa
15-20 g (kokosovega/ mascavo) sladkorja
začimbe- cimet, klinčki, kardamom, vanilija
pecilni prašek
topla voda

Zamesimo v kepo, pustimo počivati v hladilniku dve uri. Razvaljamo, oblikujemo s poljubnimi  modelčki, okrasimo s semeni, orehi,... pečene pa lahko oblijemo s temno raztopljeno čokolado.

Avokadovi deserti

Oh, ta zeleni sadež! Bogat z maščobami in beljakovinami, z vitamini in minerali. Z nabitim okusom, ki ni vsakemu ravno najboljši. Mmmm, pretlačen in namazan na popečene kruhke je božanski obrok, za katerem žaluješ še dolgo v noč ;)

Avokado v desertu, o to pa je še ena zgodba, ki je premalokrat povedana. Avokado ima namreč zelo zanimivo funkcijo. Če je vmešan v kreme, jih zgosti, jim obogati okus in da kremasti izgled. res, vredno poizkusa.


Avokado s svilnatim tofujem

Polovico avokada, eno zelo zrelo banano, nekaj sliv, svilnati tofu (najcenejši v Kalčku), kakav v prahu in aromo vanilije zmiksamo v mešalniku, predenemo v steklene kozarce, okrasimo z veganskimi čokoladnimi krogci in postavimo v hladilnik za vsaj eno uro. Dobili bomo prijetni puding, skorajda mousse.
*Če ste mahnjeni bolj na sladko, dodajte še eno banano ali pa datelje. Po želji se lahko poslužite tudi sladkorja.
Kakav v prahu sem dodala zgolj zato, ker avokado, če stoji, porjavi, a to ne vpliva na njegov okus. S kakavov, to seveda zakrijemo.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Zeleni puding


Ta varianta je zelo podobna zgornji, le da je zadeva postrežena v želodček takoj, brez hlajenja.
Polovico avokada, banano, vanilijo, mali sojin jogurt zmiksamo, okrasimo s cimetom in se lotimo z malo žličko za daljšo obstojnost.

Pita iz hokkaido buče

RECEPT

Hokkaido pita

1 kozarček sojinega napitka(ali drugega; po želji)
1/4 kozarčka sojine smetane za kuhanje (po želji; lahko zamenjate z napitkom)
1/4 do 1/2 kozarčka vode v katerem se je kuhala buča
1 žlica jajčnega nadomestka (zamenjate lahko z celim jajcem)
1 žlica koruznega škroba (poljubno)
2-3 kozarčka buče zmečkane v pire
1 kozarček kamutove moke(poljubno, lahko katerokoli drugo, če uporabljate le polnovredno, jo mešajte z navadno )
1/3 do 1/2 kozarčka kokosove moke
2 žlici sode bikarbone/pecilnega praška
sladkor, cimet, klinčki po želji

Vse skupaj zmešamo. Dobiti mora gosto zmes. Napolnimo okrogel pekač in pečemo okoli 30 minut. Pita se bo dvignila, kljub zadostnemu pečenju, pa bo še vedno znotraj ostala pocasta, vendar to ne pomeni, da zadeva ni pečena. Če jo bomo postregli še toplo, izrezani koščki ne bodo obdržali svoje oblike. Če pa jo pustimo počasi shladiti in jo nato še postavimo za nekaj časa v hladilnik, pa boste dobili čudovito pito, ki se bo rezala enkratno in bila po okusu orgazmična ;)

Recept je prirejen po http://networkedblogs.com/6OmoW

Vir fotografije prav tako http://networkedblogs.com/6OmoW