SFEJKANI ČOKOLINO, ČOKOLEŠNIK

Če ste ena izmed neštetih generacij, katere si zajtrk ali večerje brez kosa kruha z nutello oz. skledico čokolešnika prelitega s toplim mlekom, ni znala predstavljati prav nič drugače, potem vas bodo naslednje vrstice zanimale.

A še predno preidem na recept, naj delim naslednje:

Pred leti (beri vsaj šest let) sem bolj malo dala (oz. nič) poudarka na hrano. Dejstvo, da sem meso vedno raje zamenjala s sirom, je bilo samoumevno. V restavraciji sem se mastila s pohanim sirom, gobicami, štruklji in podobno. Zajtrk mi je predstavljala največkrat skodelica toplega mleka, malica je bila kakšna sladkarija združena s sirovim sendvičom, vmes kavice, večerja je bila miks tega in onega. Daleč najbolj uravnotežen obrok dneva je bilo kosilo, ki mi ga je na mizo dan za dnem postavljala mami .

Potem pa, mi sploh ni jasno kako in zakaj, sem začela dajati poudarek na vlaknine in zmanjšanje zaužitega sladkorja. Učila sem se koliko vlaknin ima določeno živilo, brati sestavine in iskala sladkor. In ker je bila moja popoldanska malica velikokrat(ali pa večerja) krožnik čokoladnih kroglic, drugih kosmičev ali pa čokolešnik, sem na policah trgovin zasledila čokolešnik(ali je bil čokolino ?.. skratka), z dodanimi vlakninami in manj sladkorja. Čeprav je še vedno vseboval dosti sladkorja, je bil okus porazen.

Kaj želim povedati? Ni vse kar je oglaševano kot zdravo, tudi dobro. Pa naj bo to gledano zgolj okusno ali pa dejansko blagodejno za organizem.

Moj najbolj preprost za sfejkan čoko-in-nekaj- je zmleta (brezglutenska) moka (riž, proso), zalita z rastlinskim napitkom v razmerju 1:3 ali 1:4 (v prid napitku). Nato pa pogrejem na štedilniku vse dokler se ne pogosti do želene gostote. Dodate zaćimbe, kakav, zmlete oreščke.

Če pa želite malce drugačno varianto in imate radi kosmiče in vam ni problem odšteti nekaj več denarja (glej sliko sestavin spodaj):

proseni kosmiči


riževi kosmiči


začimbe: cimet, klinčki, vanilija


(presni) kakav v prahu


rastlinski napitek po želji


zrela banana

Želeno količino kosmičem zmešam med seboj v razmerju 50:50, primešam začimbe, kakav, zalijem z vsaj trikrat do štirikrat več napitka, npr. 100gramov z 400 ml(ponavadi nadomestim tretjino napitka z vodo). Pogrejem na štedilniku pri nizki temperaturi dokler se ne zgosti. Lonec imam med tem časom pokrit. Sem ter tja malo premešam.

Med tem v krožniku stečkam banano, ki bo služila kot sladilo. Primešam toplo »kašico«. Zelo dobro se poda po vrhu še kakšna žlica ali dve rastlinskega jogurta.

Ponarejena sirova torta

Veganska sirova oz. skutina torta, kot je bolj poznana v naših krajih, je bila na moji eksperimentalni listi že kar nekaj časa. Ko preletavam tuje veganske recepte, je sestavina, ki je pri nas ni moč dobiti, nekakšen veganski kremni sir. Vse lepo in prav, in čeprav sem včasih prav hrepenela po tem, da bi ga dobila v roke, so me informacije, da gre za izredno predelano živilo, ki ima le malo logike z zdravim prehranjevanjem, vse minilo.

Pa sem poskušala, in odnehala. In tuhtala. Veliko tuhtala. Preobračala sestavine v glavi, jih dopolnjevala, in vse je postalo še toliko težje, ko sem sladkor, gluten in margarino črtala iz svoje liste sestavin. Vse skupaj je nato malo zamrlo in odkrito rečeno potrebovala sem navdih. Morala sem stopiti korak nazaj v kuhinji, si oddahniti, in znižati pričakovanja, ki jih imam do sebe. Marsikdo verjetno misli, da mi vse uspeva kar tako po sreči, a veliko več je neuspehov v kuhinji kot pa bleščečih rezultatov. In včasih mi vse skupaj vzame voljo. Če ni volje, pa tudi novih receptov ni.

Naj povem, da je bil največji polom pri ustvarjanju sirove torte, uporaba svilnatega tofuja. Prvič in nikoli več. Seveda sem zmazek pojedla, a je imel grenak priokus razočaranja.

A neuspeh, je rodil uspeh. Življenje nam včasih daje lekcije nevedoč. Ko padeš, moraš vstati in poskusiti znova. In če ponovno padeš, moraš pasti bolje, saj tudi padci prinesejo izkušnje in s tem modrost.

Na omenjeni recept sem ponosna tako zelo, da niti besed ne najdem.

Prvič zato, ker sem ustvarila podlogo brez maščobe, z uporabo tako preprostih sestavin, da svojim prstom nisem morala verjeti.
Drugič pa zato, ker sem za filo uporabila preproste sestavine, in sladkobo ter rumenkasti(ala jajčni) izgled pridobila s svežim sadjem.

Omenjene sestavine lahko v količini varirajo, saj je odvisno, kakšne velikosti pekača uporabite ter sadja. Odvisno pa je tudi od preference ali imate rajši bolj debelo podlogo ali bolj tanko. Sama imam rajši tanjšo, saj uživam v fili :)

RECEPT ZA PONAREJENO VEGAnSKO SIROVO/SKUTNO TORTO (pekač cca 18 cm)

PODLOGA:
50 gramov prosa zmletega v moko
1-2 medjool datlja + malenkost napitka ali vode za lažje miksanje
1 zavitek vanili sladkorja
gramček vanilije
nekaj cimeta

Proso zmeljemo, vsešamo preostale suhe sestavine, zmiksamo datelj v pasto (lahko z napitkom lahko brez odvisno kakšen mikser uporabljate- jaz imam palični mešalnik in mi je po tem ko sem zmiskala dva datlja, še ostala pasta, uporabila sem jo le nekje polovico, zato pasto ešanici moke dodajamo po žličkah). Z nekaj malega paste najprej umešamo testo. Pasto dodajamo po potrebi. Pridobiti moramo kompaktno maso, spominjati mora na testo za piškote, skratka imeli boste občutek, da delate z krhkih testom.
V vnaprej namazan pekač s kokosovo mastjo, s prsti razporedimo testo po dnu pekača.
V neogreto pečičo postavimo pekač. Med tem časom pripravimo filo; če nam priprava vzame več časa, temperaturo pečice ugasnemo ko le-ta doseže nekje 130-150 stopinj, a še vedno pustimo prižgan ventilator.

KREMASTA FILA:
200 g tofuja
1 večja zrela banana
2 srednji mandarini
50 gramov prosene moke
1 zavitek vanili sladkorja
3/4 čajne žličke agarja v prahu

Vse sestavine razen tofuja in agarja, zmiksamo v gladko zmes. Dodamo moko in agar. Premešamo. Zmes ne sme biti tekoča, a malo kompaktna. Približno take gostote kot je za mafine.Iz pečice vzamemo pekač. Ponovno premažemo robove pekača z mastjo (uporabimo "čopič"). Napolnimo z maso, potolčemo pekač ob pult, da se enakomerno porazdeli masa. Pečemo v pečici na 180 stopinj toliko časa, da se zapeče. Ne držite me za besedo- nisem gledala na uro- ugibam, da sem pekla cca 20-30 minut.
Ohladite, in jo nato pustite počivati čez noč v hladilniku (ali vsaj od 8-12 ur)

OPOMBA: ne skrbite, če bo počivala čez noč, okus banane sploh ne bo zaznan.

STROŠKOVNI IZRAČUN:
- 2,5 evra za sestavine

KALORIČNI ZALOGAJ
iz omenjenega premera sem dobila nekje 6 enakih kosov; na enega 150 kalorij

EDINSTVENI AGAR puding

V prejšnji objavi sem predstavila puding na osnovi kokosovega mleka.
Sestavini, ki sta me motili sta bili škrob in sladkor. V tej civilizaciji smo ljudje tako zelo ozkogledni (se dogaja tudi meni), da si določenih receptov ne znamo predstavljati prav nič drugače.

Nekoč so puding kuhali na osnovi jajca, danes prav vsak misli, da brez koruznega škroba ni pudinga.

A Vega ne bi bila Vega, če ne bi storila koraka dalje. Drznosti ji ne manjka ;)

Puding, za katerega bom predstavila recept je brez:
*škroba
*sladkorja, sladil ipd. substanc
*soje
*glutena

Tako zelo je dober, da bi bilo greh, če mu ne bi dali možnosti! Verjetno eden izmed mojih najbolj slastnih stvaritev in mislim, da je predvsem tu pomembno dodati, da je vse objavljeno na tem blogu moja last. Lahko me citirate, lahko limate povezave do receptov, ne dovolim pa njihove kraje in lastitve. Nenazadnje je njihovo deljenje z vami, moja strast, s katero bi lahko že zdavnej služila denarce z najrazličnejšimi delavnicami, ipd.

Skratka, da se ne oddaljim od teme.

Najprej osnovni recept, ki mu bodo na koncu sledile opombe:

250 ml kokosovega mleka( tekoče oblike), ki mi je ostalo od včerajšnje peke
1 žlička agarja
malo vode v katerem raztopimo agar
srednja zrela, zrela, ekstra zrela banana
vanilija v prahu
žlička kakava v prahu

Agar raztopimo v nekaj malega vode, toliko, da je mešanje enostavno. Prelijemo v visoko posodo, dodamo kokosovo mleko, vanilijo, kakav in zmiksamo s paličnim mešalnikom.
Predenemo na štedilnik v lonec in na majhnem ognju mešamo nekaj minut(cca 3-5)
Ponovno vzamemo visoko posodo, vanjo damo olupljeno banano, prelijemo s maso pudinga in ponovno zmiksamo s paličnim mešalnikom. Ponovno prelijemo v lonec in pustimo shladiti na sobni temperaturi. Ko se naredi gosta zmes- torej puding,  damo lonec v hladilnik. Pustimo uro, dve. Ko želimo postreči ali pa si privoščiti sladico, ponovno(tokrat kar v loncu) premešamo s paličnim mešalnikom, da dobimo gladko zmes.

Kot opombi naj navedem:
Kokosovo mleko lahko zamenjate s katerimkoli žitnim ali oreščkastim napitkom. Morda bi delovalo tudi z vodo. A, če vaš napitek ni sladek (govorimo o naravno sladkih in ne dodanih sladkorjih), potem morda pride v poštev večja banana in kakšen datelj.

Če spustite kakav, dobite svetlo zmes; s katero lahko ustvarite dvojni imidž pudinga. Temno-svetli :)

Sama pudinga nisem postregla kot pudinga, ampak sem naredila ala tiramisu zadevšo, ki sem jo sprva mislila narediti iz lastnih piškotov, a jih včeraj žal nisem uspela narediti za tiste, ki se izogibajo glutenu, a želijo sladico- kupila sem zato brezglutenski veganski brezglutenski prepečenec(kot opombo naj navedem, da se izogibajte Sparovega Free from prepečenca, ki vsebuje piščančje beljakovine ?!?), ki sem ga omehčala v vroči kavi (naslednjič bom to nadomestila z riževim napitkom) Ker je takšen prepečenec izredno obstojen, sem ga še malo zdrobila v posebnem kozarčku s temle:

Bananin sladoled

Čeprav se mi včasih zdi, da ga poznajo že prav vsi, še vedno nekateri sprašujejo po zdravi alternativi sladoledu. Seveda lahko posežete po manj kaloričnih riževih ali sojinih, a če želite sebi in sploh svojim malčkom najboljše, potem je sladoled iz banane edini pravi odgovor.

Kaj boljšega kot popolni sladoled iz celih, nepredelanih sestavin? Gre za sadje, in samo sadje. Ne dodajamo nobenega sladkorja ali sladil ampak le zelo zrele banane, ki so že kar solidno zaznamovane s pikcami in rumenim olupkom.

banani na sliki sta primerni zrelosti:

Takšne banane olupimo, narežemo na kolobarčke in zamrznemo v plastične lončke, ki jih pokrijemo s pokrovčkom ali pa delom plastične vrečke za zamrzovanje.
Najboljše kar je, je to, da so lahko v zamrzovalniku tudi teden do dva. Ko jih potrebujemo, vzamemo lonček iz zamrzovalnika, pustimo na sobni temperaturi kakšnih pet minut nato pa zmiksamo s paličnim mešalnikom. Lahko imamo zgolj bananih sladoled, lahko pa dodamo še drugo zamrznjeno sadje ali pa malo svežega sadja medtem ko miksamo.
Tako lahko ustvarimo jagodni, češnjev, borovničev sladoled, če pa dodamo (presni) kakav pa dobimo še čokoladnega.

Za preliv pa zmiksamo sveže sadje npr. borovnice  in polijemo po sladoledu.

Za eno porcijo zadostuje ena velika zamrznjena banana ali dve manjši.

Zeleno, ki te ljubim, zeleno

 Mesec junij je za nekatere prinesel tudi, neuradno, poletje. Temperature so kar solidne, dnevi dolgi, ljudje pa že sproščeno hodijo naokoli v lahkih oblačilih.

 Še malo pa nas bodo začeli zopet opozarjati pred nevarnostjo sonca. Če ste taki kot jaz, potem se soncu nastavljate že od februarja, in ste v kratkih rokavih in hlačah že utrdili svojo kožo. Namreč najbolj nevarno je direktna izpostavjenost. Če pa se koža počasi utrjuje skozi določen čas, če preživite veliko zunaj, potem ne boste imeli težav z nevarnostjo sonca. Seveda še vedno velja, da se v sredini dneva zadržujete v zaprtih prostorih, ob morju pa le uporabite zaščitno kremo, vsaj prvih nekaj dni in nikar ne poležavajte, ampak se gibajte.

 Ker verjamem, da zaščitne kreme niso koristne našemu največjemu organu-koži, se jim izogibam v velikem loku. Uporabljam jih le, če preživim cel dan na kolesu ali pa sem na morju. Svojo kožo zaščitim s kremo iz kakavovega masla in eteričnih olj, in kot že omenjeno počasi pripravjam kožo na poletne dni. Še bolj pa se zavedam, da bo koža najmanj poškodovana, če bodo ceice dobile veliko klorofila in antioksidantov.

 V zadnjem času so izredno popularni smoothie-ji, ki pa največkrat žal vsebujejo le zmiksano sadje. Zame je smisel smoothieja predvsem da pridobim v svoje telo zelenjavo, ki mi v surovem stanju morda ni ravno najbolj všeč, a s sadjem vseeno zakrijem neprijetni okus in še vedno uživam v sladkobi.

In zato vas pozivam, da svojemu sadnemu smutiju dodate še kakšno solatko ali drugo listnato zelenjavo. Ni pomembno, kako zelo zeleno je, čeprav bolj kot je temno zelena barva boljše je, pomembno je, da povečate vnos listnate, surove(!) zelenjave.

 Razmerje si določite sami. Za začetek dodajajte minimalne količine, in izboljšujte, če je potrebno. Določite si neko količino, pri kateri se vam smuti še vedno zdi dober, postopoma boste ugotovili, da lahko preživite takšni zeleni smuti z minimalno količino sadja. Sadje izberite sami. Sladkati vam ni potrebno, če dodate ananas ali pa zelo zrelo banano, poljubno tudi datlje.

 Moj trenutni smuti sestoji zgolj iz treh sestavin:

1 banana

voda

veliko zelene solate

Sem lastnica čisto običajnega blenderja, kupljenega v Big Bangu, s 1.75 litrsko posodo.

Najprej v blender nalijem kakšne dva deci ali malo več vode, vržem notri kakšna dva velika lista solate in banano. Zmiksam in nato dodajam še vsaj trikrat toliko solate. Na koncu se mi izide približno liter zelenega napitka, ki ga, če imam zrele jagode, obogatim še s pestjo teh, in napitekje pripravljen.

S tem zaključim enega od dveh obrokov zelenjave dnevno. Namreč solidno porcijo dobim še s kosilom ali zgodnjo večerjo.

Koko-bana kugeln

Ime mogoče že nakazuje, da imamo opravka z banano, slastnim kokosom in kroglicami.

Kdor spremlja Vegansko po-iz-kušno na Facebooku ve, da se tam dogaja malce več kot na blogu. Kakšna objava z videom prileti sem ter tja, sličica se objavi, napiše se kaj zanimivega.
In tako sem včeraj obljubila, da spregovorim o svojih presnih podvigih.

Presno prehranjevanje je super. Temu ne more oporekati nihče. Vendar pa je treba paziti na nekaj. Predvsem opažam, da se veliko presnojedcev poslužuje ekstremnih količin oreščkov, semen, skratka maščob v svojem prehranjevanju. Najbrž je edini razlog, zakaj, kalorijski primanjkljaj. Kot vemo sadje in zelenjava sta z nekaj izjemami izredno nizka v kalorijah, količinsko pa kar obsežna. Vlaknine, ki pridejo z njimi, so tiste, ki zapolnijo trebušček, sprožijo alarm sitosti, a ta zdrži le nekaj ur. Nato pa je potrebno obrok ponoviti.
Presne sladice sem naredila le nekajkrat. Kakšnih petkrat do sedaj tortico in nekajkrat energijske kroglice. Te zadevšne so z običajnimi torticami, prijazne na želodček, dokaj hitro prebavljive in pa telo dejansko nahranijo.
A tu se pojavi tisto, v kar verjamem in zagovarjam. Namreč ne glede ali si vegan ali presnojedec ali kakršnikoli jedec, je najustreznejše, če se prehranjuješ z veliko OH in malo maščob ALI pa z veliko mačobami in malo OH. Mešanica veliko OH in veliko maščob privede do prenajedanja, želja da bi pojedel določeno hrano, ki jo sicer ne ješ več (npr.meso), tudi do izbruha kandide, in še kaj.
Slišala sen že, da marsikateri presnojed krivi nastanek kandide na uživanje sadja.
Za kandido vemo vsi, da se je potrebno odreči OH, da bi jo pozdravili,. No, temu ni tako. Če ješ presno, lahko uživaš veliko sadja, paziš na vnos maščob in kandida bo izginila. A takoj, ko boš začel mešati zraven velike količine maščob, bo kandida zopet izbruhnila oz. se bo kot začetno najprej pojavila.
Pa saj vemo, da je tako tudi v vsejedskem svetu. Poglej prehrambene navade in najdel boš odgovor. Klasična dieta posameznika je visoka v uživanju prečiščenih OH in veliko rafiniranih maščob.

Osebno najboljši pogled ima dr. Graham, ki zagovarja 80-10-10. Kar stoji za 80% OH, 10% maščob in 10% beljakovin.

Seveda so ljudje, ki mi bodo oporekali in naštevali lastne izkušnje. A če pogledamo širše, so to razlogi, zakaj ljudje ne ostajajo zvesti presnojedstvu. Nekaj je seveda tudi v povezavi s kuhano hrano. Deloma smo od nje odvisni, deloma nam je všeč, deloma se zavedamo, da celo tista ajdova kaša kuhana na vodi zveni in se vidi slastno :)

Če grem pa še korak dalje, pa povem takole. Presna dieta je super za razstrupljenje organizma. Vendar pa sem sama na njej prej kot ne stalno lačna. In, ja, odgovor leži v tem, da zaužijem premalo kalorij, premalo zelenih sokov, in jih ne nadomeščam z oreščki, saj se po zaužitju velikih količin ne počutim dobro.

V obdobju v katerem sem, mi najbolj ustreza veganska prehrana, ki temelji na čim večjem vnosu presne hrane, predvsem pa sestoji iz 80-10-10 in čim manj predelanih sestavin oz. pripravljenih jedi.
Ko pridejo dnevi, ko dobm občutek, da bi stalno nekaj jedla, je to alarm za poseg po pesti ali dveh oreščkov. Meni pomenijo še vedno najbolj naraven vir maščob, kajti olja pa čeprav hladno stiskana se v naravi kot taki ne pojavljajo, zato jih tudi pri kuhi uporabljam čim manj. Poslužujem se le kokosove maščobe in na solate vlijem žlico konopljinega olja.

Če ste se prebili skozi napisane misli, si zaslužite recept.

Ko sem bila na presni odisejadi, sem razmišljala, kakšno sladico bi lahko ustvarila, da ne bi bila nakopičena z maščobami. In tako sem posegla po kokosovi moki, ki naj bi bila presna, koliko je res, ne vem. Gre se pa za dejansko moko in ne tiste kokosove kosmiče, če se razumemo.

Zgornja moka vsebuje na 100g 10% maščob in kar 60% vlaknin. Juhej!

Recept je tak, da ga je skoraj brez pomena pisati, ampak dobro:

1 zrela, zelo zrela  banana

2 žlici kokosove moke

cimet

vanilija

kakav v prahu za povaljanje

Stečkamo banano, dodamo začimbi in moko. Zmešamo z žlico ali še bolje se lotimo z rokami.

Ko oblikujemo kroglo, ki se nam ne prijemlje preveč na roke, oblikujemo posamične kroglice, ki jih povaljamo v presnem kakavu. Lahko jih ohladimo za pol ure in pojemo!

Zanimivost teh kroglic je, da so take mehke, prijetne in se v ustih lepo topijo.

Kroglice lahko obogatimo tako, da vanje skrijemo lešnik ali pa goji jagode. Vendar pa pri prvi varianti opozorimo druge, da ne bodo preveč hitro zagrizili vanje ;)

Povaljamo pa jih lahko tudi kar v kokosovi moki, sesekljanih oreščkih, lucumi, yaconu v prahu, ipd.

Vanje lahko tudi zarežemo kakšen križek...skratka uporabite domišljijo!

Kosilce, kosilca

Zelje s paradižnikom in šitakami (zgoraj)

Zelje narežeš na poljubne trakove. Za nekaj časa namočiš posušene paradižnike, nato jih zrežeš na poljubne koščke, dodaš narezane šitake, in poliješ z nekaj tamari omake. Pustiš malce marinirati, nato pa si postrežeš s kosilcem. 

Ajdin krispi

Ajdo namočiš za pol ure. Odcediš in posušiš na soncu (cca nekaj ur oz. toliko, da postane malce hrustljava).

Zmiksaš polovico avokada z zrelo banano.

 Dodaš lešnikovo-čokoladno pulpo, ki je ostanek lešnikovega mleka(če nimaš, izpustiš)

Dodaš nekaj goji jagod.

Posuješ z ajdovimi krispiji.

Lešnikov napitek

Zelo preprost recept.

Skodelica lešnikov.

Lešnike namočimo čez noč, odcedimo, speremo pod tekočo vodo.

Jih vržemo v blender, dodamo 2-3 skodelice vode.

Sladimo po želji: datlji, yacon sirup, lucuma,...

Dodamo vanilijo, cimet,..

Zmiksamo.

Precedimo-lahko skozi zelo gosto cedilo ali pa vzamemo velik robec - saj veste tisti bombažni in se potrpežljivo lotimo ožemanja..

Medjool datlji

Jagodna resničnost

Čeprav ni še sezona jagod, jih je v marketih na tone. Kot takšne industrijske niso ravno idilična hrana, ampak se dopadejo. Malo sem se že naveličala jabolk, pa citrusov in banan. Predvsem pa sem mahnena na jagodičevje. Še najraje imam maline.
Za popestritev jedilnika so prišle še kako prav. In kaj se je pripravljalo?

Jagode v bananini kremi:

Sila preprosto narejeno.

Jagode najprej pošpricam z Oprah sprejem, ki vsebuje deci alkoholnega kisa, deci vode, sodo in ekstrakt grenivkinih pešk. Pustim kakšnih 10 minut in umijem pod tekočo vodo. Narežem jagode. Zmiksam banano ali dve. Nato pa izmenjajoče polagam v kozarec jagode in kremo. Posujem s presnim kakavom in uživancija se začne!

Jagodni sok

Umite jagode zmiksam s poljubno količino vode do želene gostote. In to je to!

Na tak način sila preprosto tudi pripravimo otroke ali druge, ki so navajeni pitja sladkih pijač, da se jim preprosto odrečejo. Postopoma zmanjšujemo delež zmiksanih jagod in povečujemo delež vode, ter se tako postopoma privajamo na vodo kot edino tekočino.

Pustni krof(k)i

Za presne krofke potrebujete smešno malo časa in le svoje najljubše sestavine. Zmeljete oreščke ali semena po lastnem okusu v moko. Dodate nekaj datljov, ki ste jih zmiskali skupaj z vodo v pasto Ali pa še bolje uporabite fajn zrelo štečkano banano. Obogatite z začimbami po okusu(vanilija, klinčki, cimet, kardamom, muškatni orešček, liminina lupinica,...) Oblikujete krofke. Jih postavite v hladilnik.

Pripravite čokoladno glazuro. Vzamete nekaj kokosovega masla, ga nežno raztopite v vodni kopeli. Nato pa maščobi dodate presni kakav, sladilo po želji (presni agavin nektar, lucumo, ipd.) zmešate in pustite toliko časa, da se kokosovo maslo začne malce trditi, a le toliko, da j še vedno mazavo. Namreč, če bo vse skupaj pretekoče, se bo preliv vpil v krofke, namesto, da bi ostal na površju.

Krofke pred postrežbo nekaj časa, kakšno uro, pustite v hladilniku. Še bolje čez noč, če želite, da se vonjave in okusi med seboj dodobra prepojijo. 

Namig: za še boljši okus glazure, uporabite kakavovo maslo.

Ne kompliciraj pecivo

Pecivo je po definiciji zmazek vsega možnega. V najslabšem scenariju vržemo v skledo belo moko, margarino, beli sladkor, mleko,... in potem se hvalimo, kako smo priustvarili domače, tiste tazdrave, zadevšne.

No, pri meni gredo zadeve kar veliko drugače.

Vedno je na sporedu polnozrnata moka, bio pridelave, kokosova mast, mascavo sladkor, rastlinski napitek,...

Ker pa izredno malo pečem peciva, grem tudi takrat, ko ga, v skrajnosti. Velike skrajnosti. V zdrave smernice.

Pri peki tako ne uporabljam sojinega napitka, ampak se poslužujem kamutovega, riževega ali kokosovega napitka ali kar vode.  Maščobo izpustim. Sladkor prav tako, ki ga nadomestim s suhim sadjem, svežimi datlji.

Sladkobo pecivu poudarim tudi z okusno (pristno!!) kokosovo moko, ovsenimi kosmiči, ki so jim že dodani le zmleti koščki banane in vanilija.

In tako vam v duhu praznikov podarjam dva sila preprosta recepta.

Kaj bomo najprej?
Kukiji!

Ovseni kuki-krekerji

Potrebuješ zgolj omenjeno mešanico ovsenih kosmičev, suhih banan, vanilije. Če tega nimaš, potem sam zmelji ovsene kosmiče v mlinčku, posušene banane in vanilijo.

Mešanico preliješ z nekaj vrele vode. Počasi po žlicah dolivaj, saj je odvisno od količine, ki jo uporabiš.
Ko dobiš kepo, lahko dodaš še malo vode, saj se bodo zmleti kosmiči še napili; medtem odreži dva enaka kosa peki papirja, iz omare potegni valjar in začni valjati testo med peki papirjem.
Sama ponavadi razvaljam izredno na tanko, in potem oblikujem kuki-krekerje.
Če se ti testo vmes preveč ''lomi", potem dodaj še vodo. Pri teh kukijih je potrebno več potrpljenja, saj oves vsebuje malo glutena...
Ko jih imaš zadosti, zakurblaš toastar, jih položiš na ravno ploščo (ne tisto, ki ima rebra) in zapreš toastar. Previdno čakaš, kdaj kuki-krekerji dobijo rjave pikice, kar je znak, da so ''pečeni".
Najboljši so še topli; če jih narediš več, jih shrani v zaprti posodi, in jih, kadarkoli se ti jih bo zaljubilo jesti, naknadno lahko pogreješ v toastarju.
Izredno preprosto, mar ne. Idealno za kakšne nenapovedane obiske... ali zgolj zdrav in okusen prigrizek.

Mafini, brez sladkorja, maščob, soje, Polni Okusa

Kaj rabiš?

- zmiksane moke po lastnem okusu (op. polnovredna pirina, kokosova, ovsena-glej zgoraj)

- banana

- kokosov napitek z banano (Martins)

- začimbe: vanilija, cimet, klinčki, kardamom)

- zamrznjene borovnice

- pecilni ali soda

- po želji dodaš lahko tudi zmlete orehe, saj dajo pecivu še dodatno aromo in rahlost

Banano zmiksaš s paličnim skupaj z napitkom. Preseješ moke, dodaš pecilno, začimbe in zaliješ z mešanico napitka in banane. Po potrebi dodaš še tekočino. Dodaš zamrznjene borovnice, premešaš. Masa mora biti gosta! In spečeš. Predeneš jih na rešetko, ki si jo pokril s kuhinjsko krpo. Pustiš eno uro ohladiti in postrežeš.

Zgolj za v priporočilo- z mafini sem imela največkrat probleme, da se niti, ko so se ''ulegli'' niso šli iz papirčkov. Oziroma sem glodala mafinčke s papirčkov. So not cool! In tako sem v Maxiju že pred časom naletela na organsko razgradljive papirčke, oh in sploh v skladu z varovanjem okolja, in povem vam, so fenomenalni. Tudi če jih ''olupim'' vroče, se ne prime niti drobtinica! 

Naslednji dan pa sem se odločila zadevo še bolj poenostaviti. Zopet sem zmešala skupaj okusne moke, dodala kokosovo-rižev napitek Isola (izredno sladek, brez dodanega sladkorja), začimbe, pecilni, makova semena in to je bilo to. Ravno tako okusni! Najbolj teknejo mlačni!

Avokadovi deserti

Oh, ta zeleni sadež! Bogat z maščobami in beljakovinami, z vitamini in minerali. Z nabitim okusom, ki ni vsakemu ravno najboljši. Mmmm, pretlačen in namazan na popečene kruhke je božanski obrok, za katerem žaluješ še dolgo v noč ;)

Avokado v desertu, o to pa je še ena zgodba, ki je premalokrat povedana. Avokado ima namreč zelo zanimivo funkcijo. Če je vmešan v kreme, jih zgosti, jim obogati okus in da kremasti izgled. res, vredno poizkusa.


Avokado s svilnatim tofujem

Polovico avokada, eno zelo zrelo banano, nekaj sliv, svilnati tofu (najcenejši v Kalčku), kakav v prahu in aromo vanilije zmiksamo v mešalniku, predenemo v steklene kozarce, okrasimo z veganskimi čokoladnimi krogci in postavimo v hladilnik za vsaj eno uro. Dobili bomo prijetni puding, skorajda mousse.
*Če ste mahnjeni bolj na sladko, dodajte še eno banano ali pa datelje. Po želji se lahko poslužite tudi sladkorja.
Kakav v prahu sem dodala zgolj zato, ker avokado, če stoji, porjavi, a to ne vpliva na njegov okus. S kakavov, to seveda zakrijemo.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Zeleni puding


Ta varianta je zelo podobna zgornji, le da je zadeva postrežena v želodček takoj, brez hlajenja.
Polovico avokada, banano, vanilijo, mali sojin jogurt zmiksamo, okrasimo s cimetom in se lotimo z malo žličko za daljšo obstojnost.