petek, 17. december 2010

Po domače

Včasih v teh čudno brzinskih dnevih pozabimo na marsikaj. Misli so raztršene tu in tam in ob vsej te zmešnjavi pride še kako prav, ko lahko vsaj na enem področju našega življenja upravljamo zadeve kot želimo. In največkrat tudi poenostavimo. Takšen primer je sigurno kuhinja in priprava jedi. Ko ni tistega ustvarjalnega utripa, se navečkrat spomnim na naše prednike. Ampak tiste pra-pra-pra-pra ipd.

Le kako so si pripravljali jedi brez, danes skoraj obvezne, soli, pa eksotičnih začimb, pa smetan takšnih in drugačnih itd. ? 
Dejstvo, ki je neizogibno, je da smo čisto preveč razvadili naše borbončice. Hrana prehitro postane preplehka in že jo hitimo ''obogatiti''. Kečap ob pomfriju, gorčica tu in tam, majoneza kar iz kozarca, gore soli še predno zagrizemo v jed. 

In tako sem se ob nekem zimskem dnevu, ko so temperature že solidno pod ničlo, odločila, da danes bo pa popotovanje v zgodovino. Seveda nisem kurila ognja, ampak sem prižgala plin; krompir sem skuhala nad soparo, lečo pa z dodatkom kombu alge. Ampak recimo temu, da sem se potrudila jesti čimbolj simple in če pogledam stroškovno-zelo ugodno. 
Namreč krompir je pridelan doma, ohrovt prav tako, edino za lečo je bilo potrebno odšteti dinarčke. 

Nekega recepta ni. Krompir kuhan v sopari je čudovit!! Ohrovt je bil kuhan že dan popreje; rdeča leča pa  je bila tudi fertik v 15 minutah. Namreč če kuhate rdečo lečo morate vedeti, da je ta najboljša kot polivka ali pa kot juhica, saj se v loncu kar razpusti. 



In ker se dan nadaljeval pusto, a hkrati zamudno, sem se odločila, da eksperimentiram kar tako u izi z nečim. Namreč zaželela sem si toplih sendvičev. In sem si jih priustvarila.


Polnovredni toast sem obložila s tofu salamico, veganskim sirom-mozzarela stil, pokapala z veliko bolj zdravim kečapom, in zapekla v toastarju. Perfektno!


Bolj zdrav kečap- vsebuje le 10% sladkorja, ekološka pridelava, Kalček



Veganski sir, mozzarella
izredno topljiva, saj se kar pod prsti že sama od sebe topi
Pural sirček je bil omenjen že:
zadevšna je kupljena v Vita Care trgovini.
Toplo priporočam!



ponedeljek, 13. december 2010

Praznični piškotki

Kaj praznične kukije naredi posebne od tistih običajnih?
Ponavadi jih potopimo v čokolado, dodatno okrasimo, jim damo pečat praznikov tako ali drugače.



150 g polnovredne pirine moke
30g margarine Alsan
30-50 g mletih oreščkov
15-20g javorjevega sirupa
15-20 g (kokosovega/ mascavo) sladkorja
začimbe- cimet, klinčki, kardamom, vanilija
pecilni prašek
topla voda



Zamesimo v kepo, pustimo počivati v hladilniku dve uri. Razvaljamo, oblikujemo s poljubnimi  modelčki, okrasimo s semeni, orehi,... pečene pa lahko oblijemo s temno raztopljeno čokolado.



Vijolična pravljica

Violet, moja naj barva. Taka čarobna, magična, skrivnostna, globoka, duhovno naravnana. In zatorej ni nič čudnega, da tako zelo obožujem borovnice. Poleti jih pridno nabiram na Pokljuki, zamrznem in uživam v njih še vso zimo.



Poleg tega da najdejo pot v smutije, mafinčke, se jih poslužujem tudi malo drugače.

Tokrat so padle v kremo.

Ampak pojdimo lepo počasi.

Najprej sem skuhala proso z dodano datljevo pasto, zmiksanim jabolkom, (kombu algo). Kašo sem kuhala, cca 20 minut.   Kuhano kašo sem nadevala v dva srčkasta pekača. Z žlico sem fino potolkla in pustla shladiti.
Nato sem zmiksala svilnati tofu, dodala borovnice, eno sladko jabolko, rastlinsko želatino-agar in kuhala nekje pet minut- po malo naj stalno vre. Kremo sem takoj prelila po kaši in pustila dokler zadevšna ni želirala.


Če nimate svilnatega tofuja, brez skrbi. Dodate lahko običajnega ali pa v kozico z nezmiksanimi borovnicami vlijete sojin napitek, po možnosti Provamelov z dodanim kalcijem, malce več agarja in je to to. Rezultat bo isti.