nedelja, 7. november 2010

Veganska pica s topljenim sirčkom

o.p. Ma, ja, s sojinim sirčkom, ki se topi. No, takega pri nas še ne prodajajo, so pa zato zelo popularni v tujini. Pri nas pa dobiš takšne, ki jih moraš malo dodelat za enak učinek.



Čeprav obožujem jesen in vse njene radosti, ki jih prinese seboj, ima eno pomanjkljivost. Upad sončne svetlobe. Moja zlata ''kugla'' vse manj sije in (vse več( je na nebu mhastih oblakov. Zato človek hitro postane razdražljiv, nejevoljen, nedružaben in siten. Zatorej je torej toliko bolj potreben samotrening dobre volje. Ker pa vem, kakko težko je včasih nadzirati lastne misli, del naloge lahko olajša dobra hrana. Tolažilna hrana.

In ena izmed takih je pica. Joj, koliko časa je nisem jedla, da so se mi sline kar nekaj tednov še cedile po ogledu filma Jej, moli, ljubi, vse dokler nisem ukrepala in se odločila: če sira iz določenih razlogov ne jem, ga lahko vsaj ''sfejkam'' sama sebi. In sem kupila sojin sirček-ni isto kot tofu- le da tokrat nisem posegla po švedskih Sheessih- me ne prepričajo okusno, vendar po enih nemških.



Prvega sem kupila tegale. In pričakovala sem veliko. Namreč na eni izmed nemških strani sem prebrala, da se zadevšna solidno topi. No, temu ni tako. Za dokaz prilagam sliko. Če si ljubitelj čebule, ti bo ta okus odgovarjam, drugače posezi po isti znamki, le da mora na ovitku pisati Chedar. Božansko, res!


Torej, sama imitacija, je ne glede na strukturo-topljivost sira uspela.


 Ampak, jaz ne bi bila jaz, sem ugotovila nekaj baš zanimivega, ko sem pico rezala na koščke. Tisti sir pod olivami se je stopil. Kako in zakaj? No, moji možgančki so povezali ena in ena, in naslednji vikend sem po siru pokapljala sojino smetanco in dobila tole.



To pa je prava imitacija, mar ne. In okus je bil tako dober, da je moja sojedka kar padala s stola. In ob tem dodala, da bi marskikaterga lahko prelisičila in mu prodala sojinega 'serčka' za sirčka ;)

Preden zaključim, naj je še dodam nekaj zelo pomembnega. Pico naredi dobra omaka, ki se jo splača narediti doma. Obvezni so pelati, narezana čebulica, vse skupaj podušeno, veliko origana in to je vsa umetnost. Res, čebula, odda pod vročino svojo sladkost, ki se s paradižnikom čudovito skombinira.

5 komentarjev:

  1. Živjo :) izgleda super, moram poskusiti. kje si pa kupila tale sir?

    OdgovoriIzbriši
  2. Sirček dobiš v Vitacare trgovincah:
    http://www.vitacare.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=57&Itemid=59

    Se opravičujem za zapoznel odgovor,
    Lp

    OdgovoriIzbriši
  3. Lainy najlepša hvala ... definitivno bom probala tole varianto! Bi te pa vseeno vprašala za nasvet ... imaš morda kakšne izkušnje s siri, ki se jih da kupit v Mercatorju ali klačku ... sem namreč iz Lj in bi mi bilo velik lažje kakšno alternativo najti ... če ne bom pa pičila do Kranja :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Ups ... mislila sem Kalčku ... no ali pa Živa centru ...

    OdgovoriIzbriši
  5. Veganska po-iz-kušna1. september 2011 ob 21:19

    Tanja, drugače Chezzly od Redwooda dobiš tako v Mercatorju kot Sparu in Tušu in so odlični.
    Če me pa sprašuješ po Sheese siru pa sem jih poskusila nekje dvakrat. Ampak me v nakup ne prepričajo več. Je pa treba preizkusiti. So pa cenovno trenutno ti najdražji.

    LP

    OdgovoriIzbriši