nedelja, 03. oktober 2010

Jesenska buča

So okrogle, ploščate, poldolgovate. So zelene, rumene, oranžne. So škrobnate, okusne, sladke. So najhrana za najzdravje, kot jih označuje tudi istoimenska knjiga.

Največjo hranilno vrednost dobimo, če jih ali popečenemo v pečici ali pa jih skuhamo v vodi, katere ne zavržemo ampak jo popijemo kot sok. Takšna voda ima v sebi vitamine in minerale, je sladka in osvežujoča. Prav tako jesenskih buč ne lupimo, če to res ni nujno potrebno. Namreč pri hokkaido buči se lupinica po kuhanju kar stopi že s pritiskom vilice; medtem ko jo je pri muškatni potrebno zmiksati ali pa bučo dlje kuhati kot običajno.
Prav tako pa je razlika med hokkaido in muškatno tudi v škrobnosti. Namreč muškatna vsebuje manj škroba, zato je bolj primerna za juhice in manj za samostojne pireje, razen v primeru, če pireje delamo s krompirjem.

Buče so torej glavna sestavine v jesenskih in zimskih dneh, saj odlično prezimijo. Naredimo juhe, pecivo, piškote, zavitke, polpete ali pa pireje. Nič ni nemogoče pri bučah. Meja je zgolj vaša lastna domišljija.

Muškatna buča po vonju spominja na melono; po okusu pa ni pretirano sladka. Lahko jo uživamo tudi presno.



Ni komentarjev:

Objavite komentar