Na hitrco obrok

Čas je relativen. Vse je relativno. Ti, jaz, jutri, še danes. Relativna je lakota, relativna je sitost. Relativno je kosilo. In v relativnosti je hitrost včasih izredno pomembna.

A v relativnosti je potrebno najti uravnoteženost. Čeprav to pomeni, da mora kosilo/obrok biti na mizi v manj kot pol ure. Sploh v takih dneh, ko sonce sije na polno, ko se v ljudeh zbudi evforija po lepih dneh, in je preživljanje časa po službah in šolah v zaprtih prostorih prej nadloga kot užitek.

Za dve osebi:

2 sojina polpeta iz prejšnje objave;
600g cvetače
cca 200g zamrznjene koruze in graha
žlica veganske majoneze
dva lonca
toaster

Cvetačo, če lahko, pošpričamo z Oprah sprejem, po desetih minutah pa speremo pod vodo. Cvetačo narežemo na manjše kose. Vržemo v lonec, dodamo tri deci vode in kuhamo kakšnih deset minut oz. do mehkega. Vilica mora z lahkoto prebosti in razkosati cvetačo.

Zamrznjeno koruzo in grah (uporabljam Mizica pogrni se; sem kupila enkrat v Sparu njihovo bio mešanico zelenjave, 300g, in ne vem, kaj delajo tam z zelenjavo, a je brez okusa, mehka, skuhana res da v manj kot 5ih minutah, a to pomeni zgolj, da jo pred zamrzovanjem toliko bolj obdelajo). Tale iz Mizice pa je ravno takšna kot če bi doma sama zamrznila grah takoj, ko ga poberem z vrta (kar tudi počnem, a so domače zaloge že zdavnaj pošle). Mešanico, ki sem jo sama namešala iz dveh vrečk, kuham pokrito z vodo, nekje petnajst minut. Grah mora postati mehek in pridobiti na sladkobi.

Nato pa cvetačo odstavim, pustim še vedno pokrito; ko je mešanica kuhana, odlijem kar je ostalo od vode, in shladim. Če te možnosti nimam, na hitrco poplaknem z mrzlo vodo. Prižgem toaster, popečem polpeta z obeh strani. Cvetačo zmiksam v pire- previdno s tekočino, bolje jo je dodajati po malo. Uporabim pa kar tisto, v kateri se je cvetačka tudi kuhala.

Mešanico graha in koruze zmešam z žlico majoneze. Cvetačnemu pireju lahko po želji dodate tudi začimbe- sol, poper, smetano ipd. Na krožnik še fliknem polpet in se napokam ;)

Nekaj dejstev:

Obrok je visok v deležu soli. Samo polpet vsebuje 0.7g natrija, kar nanese okoli 1.75g SOLI. Z majonezo vred ta številka najbrž nanese na 2 grama soli. Povprečni odrasel človek, naj bi lahko po priporočilih zaužil zgolj 1.4 grama soli dnevno ali 0.5 grama natrija.

In če ob tem zaužijete še najmanj dva kosa kupljenega kruha, kakšne kosmiče za zajtrk, kakšen obrok na ulici, gostilni, z lahkoto presežete 5 gramov in ste na kmalu na povprečju Slovenca, ki vase zmeče dnevno kar neverjetnih 12 gramov soli! Ja od tu pride visok krvni pritisk, ki ga ne boste rešili s kakšno skodelice kave manj; pa tudi tiste odvečne kile. Sol namreč v telesu zadržuje vodo. Več kot je popijemo, večjo možnost imamo, da bomo odvečno sol splaknili. A le kdo bi dejansko popil pet litrov dnevno, kajne?

Predvsem pa se s popito vodo ne moremo oddolžiti za prekomeren vnos soli. Škodo si delamo iz dneva v dan. Zato sama pri kuhanju ne uporabljam nobene soli. Kupujem olive brez soli; se ne poslužujem konzerviranih živil, in se omejujem na predpripravljenih živilih.

Cvetačni pire brez dodatkov je božanski, ko enkrat iz svojega prehranjevanja vržeš ven sol. Borbončice se obnovijo in zaznaš dejansko hrano, ne soli!

Predvsem pa pozabljamo nekaj: vsa naravna živila v sebi že po defaultu vsebujejo sol. Narava je znala poskrbeti za vse; a človeku, tako kot vedno, nikoli ni dovolj. Civilizacija si sama koplje grob.