Francoz

Potepanja ko le to niso, a predstavljajo zgolj obveznost, se v Ljubljani morajo zaključiti z obiskom ali Kalčka, trgovine Žive ali pa preprosto z Leclercom.
Obožujem to trgovino. Vse, kar ti srce poželi, je tam. Ponavadi najprej preletim sektor s tehniko, dvdji, nato se preusmerim k oddelku sadja in zelenjave. Tam se najprej zapičim v bio oddelek. Kaj je novega, kakšne so cene. No, tokrat so v voziček letele bio limone, bio avokado, bio kuhana pesa. Za nameček pa še olive, ki niso vložene v soli, a le zgolj v sončničnem olju. Jum!
Nato pa preletim še običajno zelenjavo in sadje ter oreščke.

In ker sem ravno v bližini kruha in slaščic, poberem še eno mešano pirino štruco, ter malce pošnofam, kaj veganskega premorejo slaščice. Ponavadi nič, a tokrat odkrijem kupčke cornflake-sa oblite s temno čokolado. Sicer kaj takega ni nobena znanost narediti doma, a je včasih fino, če se nameniš na kakšen obisk pa poleg rogljičkov prineseš še nekaj zase, predvsem pa odkriješ svet veganstva tudi drugim.

Potrpežljivo za vogalom me čakajo hladilniki. Na mojo žalost so zopet izropane zaloge navadnih jogurtov. Akcija sadnih Sojasun jogurtov se me ne dotakne niti za sekundo, medtem ko sem z rokami že pri mojih fenomenalnih ne-bio sojinih brezglutenskih polpetih. Bogati so z vlakninami-en polpet jih premore kar 7 gramov- neverjetnega okusa, predvsem pa ne vsebujejo glutena. Naj vas pšenične vlaknine med sestavinami ne zavedejo- postopek je tak, da ni nobenega sledu o pšenici. Dano teorijo potrdijo tudi na Sojasun glej 10.vprašanje!!!

Pobaham se še med policami čajev. Založim se s svojim čajem, ki ga ne dobim nikjer drugje.

Za konec pa obiščem še bio police. Tokrat pogrešam svojo res slastno belo riževo čokolado. Smrk, žalujem še danes.
Odkrijem pa tudi nekaj novega- sojino smetano Sojade. Sestavine so itak super, in ugotovim, da je očitno popularna, saj na polički sameva. Ugotovim tudi, da imajo kar nekaj brezglutenskih kosmičev in nekaj deset ali dvajset centov cenejšo kokosovo vodo Martins.

Med linijo BioVillage pa odkrijem tudi veganske piškote. Obliti so s temno čokolado in pakirani v priročnih setih. Pet piškotov v petih zavitkih. Kot primerno za malico, ko sem stalno aktivna pa ne morem sabo vleči veliko sadja. Skratka so hiter vir energije, a jih seveda ne smatram kot obrok več, a kot enega izmed obrokov na vsake toliko časa. Včasih se mi zdi kot da me svet zaznamuje s health food fanatikom, pa sem zdaleč od tega. Želim zgolj poučiti ljudi, da so tudi primernejše možnosti, a ne toliko primernejše, da bi nekoga zafrustrirale. Na koncu dneva itak odgovarjamo zgolj sami sebi.