petek, 4. marec 2011

Kremna pita po presno

Pravijo, da se je treba v življenju stalno sladkati. Pa ne s sladkorjem, temveč z majhnimi trenutki, ki še preradi hitro zbežijo ali pa so tako prikriti, da nikoli niso opaženi v celoti.

Ker pa zna biti življenje že samo po sebi zadostna prepreka oz. prava uganka, je zatorej veliko lažje odvezati dušo s hrano. Po možnosti takšno, ki ne samo da hrani, ampak nahrani. Bogato z vsem, kar lahko telo v celoti izkoristi, ne pa da se oborožimo s kilogramom soli, sladkorja, bele moke, slabih maščob in potem takšne rezerve hranimo na bokih, trebuščku ali pa še huje- da se maščoba prilima na organe.

In današnji recept je sestavinsko bogat z vsem, kar pride prav. Imamo maščobe, imamo OH, imamo beljakovine. Imamo polno dozo vitaminčkov in mineralov, naravno prisotne soli in sladkorje. Predvsem pa imamo okus.

Torej. Sestavin ne merim kaj dosti, ker delam po občutku in se res ne sekiram, če naredim, česa preveč, saj je ena izmed prednosti  presne hrane ta, da ni potrebnega pečenja, da je za uživanje primerno. Torej, naravnost v želodček.

Sama pri testu za pito uporabim 80% sončničnih semen, 20% lešnikov. Semena in oreščke zmeljem v kavnem mlinčku, da dobim t.i. moko. Sveže medjool datlje malce namočim v vodi in zmiksam, da dobim pasto (za moj okus sladkosti je dovolj en datelj na osebo). Pest goji jagod nasesekljam. Vse omenjeno vržem v eno posodo, dodam presni kakav in se mešanja lotim kar z roko. Naj se energija pretaka. Zadeva se mora oblikovati v kepo. Če je premokro, dodamo še t.i. moko. Presuho, pa pač dodamo nekaj kapljic vode. Vzamem majhne pekače, lahko tudi kakšne plitke skodelice in testo kar z roko razvaljam v posodi. Nekaj ga pustim ob strani za dekoracijo.
Nato pa zmiskam banano oz. banane. In to je to kar se kreme tiče.
Na testo nadevam bananino kremo, posujem s kakavom in okrasim s preostalim testom.
Ohladim. In postrežem.

Namig: za bolj izrazit okus dodajte testu cimet; v bananino kremo pa vanilijo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar