Jej to in tisto, ali pa boš umrl

Ne vem, kako je z večino, ampak sledeče vrstice so moje mnenje, ki lahko v kakšnem vzbudi neodobravanje, povečan pritisk,in zatorej, če niste odprtega duha, že zdaj nehajte brati.

OK, sem samo jaz, ali pa nas trenutna družbena struktura in vsi ti mediji, pa naj si bo to časopis, radio ali televizija ali pa internetne strani, zastruplja iz dneva v dan. Včasih bi najraje izklopila vse te zunanje glasove, in živela brez tega nepotrebnega stresa. Kakršna koli objavljena novica, je objavljena z namenom, da v ljudeh vzbudi čustva. In največkrat so to negativna, nastrojena, sovražna, ipd. Prej ko slej se ljudje začnemo prepirati, tekmovati, kdo ima prav, želimo dokazati svoj prav, z namenom ustanavljamo društva, češ kdo bo,če ne mi. In, ja, vse lepo in prav. Če ne bi bilo posameznikov, ki so začeli z uporom, ne bi bilo današnje družbe. Tako preprosto je. Drugo vprašanje je seveda, ali je današnja struktuirana družba boljša od katerekoli popreje. Dvomim.

Ker sem manjšinski odklon družbe (beri: vegan), sem že izredno sita vse te propagande. Pa naj si bodo plakati: mleko krepi; ali pa plakati, ki prikazujejo mučenje živali na drugi strani; ali pa preprosto na stotine člankov, ki danes proglasijo ribez za čudež narave, jutri pa pišejo o pomenu mesa v prehrani.

Pa objave te in one raziskave. Pa opletanje z neodvisnimi institucijami, kot da so najmaj da bogovi; pa ta in ona skupina, ki je izvedla tisti in oni preizkus; in je dokazala ne vem, kakšne učinke, ki jih bo jutrišnja itak odnesla.

Pa velik pomp o Kitajski študiji, v kateri itak piše vse tisto, kar mora zdrava pamet že tako-sama od sebe narekovati.

Prosim, dovolj! Človek "božji", nehaj biti obseden z informacijami.
Še nikoli popreje človeštvo ni bilo obsedeno z nutricionističnimi podatki; pa ta in ona hrana, ki vsebuje šestdesetkrat več vitamina C kot pomaranča ipd. A pa dejansko potrebuješ toliko vitamina C, če dejansko ješ že dovolj sezonskega sadja in zelenjave. Ja, vitamin C je zdravilo narave. V velikih količinah je terapevtski pri ozdravitvi raka. To itak ve vsak. Menda ne boš jedel proteinov in se zalival s sladkimi pijačami in alkoholom, če zboliš. Če si normalen, boš jedel svežo hrano. Če si pameten, boš to počel še preden pride bolezen in jo tako tudi preprečil.

Prav je, da se te informacije širijo, ampak za nekoga kot sem jaz, ki na tem področju ni niti slučajno začetnik, pa začenjajo biti že prav nadležne. In za vsakega tam zunaj, ki za zajtrk poje sadni jogurt in neke kosmiče, se zalije s kavo, za kosilo pa obeduje pire krompir in pleskavico, se popoldan posladka s sladoledom in dan zaključi s kruhom in mlečnim namazom, bi moral alarm v glavi odzvonit ob vsakem naslednjem obroku. In jim ne. In takšnim tudi nabijanje informacij o zdravi prehrani, ne pomaga na dolgi rok, če jih ne ponotranijo. Prej ko slej se vrnejo k starim navadam, in zato ni čudno, da se ene in iste informacije o zdravi prehrani zavrtijo v tem in prejšnjem stoletju neštetokrat.

In kot vegan, nisem niti slučajno obsedenena s propagando veganstva. Ni je univerzalne diete za človeštvo, tako kot ni univerzalnega človeka. Vsi smo si različni. Velja pa seveda eno: svojo prehrano moraš temeljiti na sveži hrani. Potem pa zaradi mene pojej nekaj živalskega enkrat do trikrat tedensko. Seveda je poleg količine pomembna tudi kvaliteta.
Sem veganska ker hočem biti. Lahko pojem skuto, če jo želim, a je nočem. Ker se zavedam, da ne rabim izkoriščati živali za svoje borbončice, za tisti nekaj sekundni užitek. In se mi ne gre za pravice živali, ker pravica zveni kot da bodo najmanj da živali dobile pravico voliti, ampak se mi gre za dobrobit živali. Kar je popolnoma drugače.

O tem, kaj kdo potrebuje, koliko teh in onih mikro in makroelementov mora nekdo zaužiti, postaja in je že cela znanost. Ker če ne izpolniš teh zahtev, te jutri ne bo več. Človek se preveč zanaša na tuje informacije in premalo na lastno glavo, kar je pravzaprav logično, ker se zanaša na druge, da ga bodo rešili ne glede na to koliko greši v življenju. Če bo jedel čipse in sladkarije, pil alkohol, bo pač farmacija poskrbela s tabletko za vse težave; če bo staknil bolezen, ki lahko terja življenje, se bo šele takrat obrnil k nutricionistom, ko bo dal mimo že mogoče kemoterapijo ipd.

A vidiš nesmisel?

A vidiš obesedenost?

A vidiš, kako nepovezani smo postali z resničnostjo, s samimi sabo?

In še bi lahko naštevala, od tega kako je sonce nevarno za človeka, a krema za sončenje je odrešitev. Mislim, nikoli v zgodovini človek ni trpel za kožnim rakom. Kmetovalci izpred polovice tisočletja nazaj, so bili stalno izpostavljeni sončnemu sevanju, so lepo postopoma porjaveli... po drugi strani pa je obvezno polurno sončenje na dan, drugače boš oropan vitamina D.

A vidiš, kam grem s tem?

In tega je še ogromno. Vsaka informacija tam zunaj je prikrojena, je nepopolna, je izrojena. Če je nekaj neodvisno, še ne pomeni, da je zanesljivo. Si bil tam, ko se je izvajala študija?

V redu, imaš svojo resnico, jaz imam pa svojo. Moja je ravno toliko resnična kot tvoja. Ker je moja. Pomembno je le, katera je bolj izkrivljena. Meni je prav vseeno, če se z menoj strinjaš ali ne. Lahko se postavljaš na glavo, pa mi bo vseeno. Lahko mi naštevaš te in one podatke, pa bom že sama odkrila resnico za njimi, če jih že ne vem.

Ljudje smo taki, da ne želimo videti prave resnice. Kar je naše, v kar verjamemo, tisto branimo z vsem kar imamo. In, ja, smo krvoločneži. Grdi krvoločneži. Od takih grem stran. Jih ne rabim. Ker če niso dovolj dojemljivi za drugačnega, potem se ne bodo nikoli spremenili. In taki so že veliko breme sami sebi in taki ljudje imajo težave, ki se jih nekje v sebi zavedajo.

Če mi poveš nekaj, kar nisem še slišala, te ne bom označila za nekoga, ki pretirava, ali širi laž, preverila bom. Tako enostavno je. Samo ljudje nočemo biti enostavni. Želimo pa imeti prav. Smo najbolj čudna bitja na tem planetu. In edina, ki bodo verjetno uničila sama sebe.