če je nekaj vegansko, še ni avtomatsko bolj zdravo.
Zatorej vsak veganski izdelek najprej vzamite v zakup, preglejte sestavine, razmislite, kaj te sestavine dejansko pomenijo, kako jih telo sprejme in dešifrira, in šele nato veste, kaj dejansko je v vaši nakupovalni košarici.
Nekoč sem na nekem predavanju slišala, da je vsaka hrana tujek za telo. Od nas pa je odvisno, kako uničujoč tujek vnašamo, in s čim obnavljamo naš sistem.
Seveda na tržišču obstajajo razno razni namazi. Poznamo presne čokoladne slajene z agavo, poznamo 100% oreščkate, poznamo pa tudi tiste res sladkorašne, katerih prva sestavina je sladkor, druga pa olja. Nekaj kakava, kakšnih 13% lešnikov, in hop nalepijo še bio oznako pa nam oropajo denarnico v momentu.
Če me vprašate, kateri so najboljši, boste dobili odgovor, ki vam ne bo všeč. Ker sem zagovornica prehranjevanja z nizko vrednostjo maščob v prehrani, takšnim namazom ne delim hvale oz. jih ne priporočam za vsakdanjo uporabo. Maščobni namazi pa čeprav presni, za nas niso potrebni. Glavni gradniki so ogljikovi hidrati. Čim bolj preprosti, toliko boljši. Če jeste sadje in zelenjavo dobite tudi dovolj maščob in beljakovin. Preprosto, kot se sliši, tudi dejansko je.
In ker pišem recepte vedno z zamudo (beri: nikoli ne napišem na blog takoj ko nekaj skuham, ampak tedne ali mesece za tem), bodo sledeče objave tudi takšne. Namreč ta vikend sem zaključila s presnim prehranjevanjem po teoriji 80-10.10 dr. Grahama in jutri se vračam ponovno na to pot. Kuhana hrana me preprosto ne mika več. S tem ko sem jedla zgolj sadje in zelenjavo in pila veliko kokosove vode, sem se očitno tako dobro počutila, da telo hudo pogreša tako prehranjevanje. Želja po kuhanju še vedno ostaja, a želja po uživanju kuhane hrane je tokrat začuda zamrla, kar si nisem nikoli mislila, da se bo zgodilo. Kuhala bom še vedno, a se bom tokrat morala zanašati na mojo edino poskuševalko, ki bo morala tokrat malce bolj opredeliti okuse hrane drugače boste nastradali tisti, ki se boste receptov držali :) hehe malce se hecam, ne boste preveč hudo trpeli.
Skratka če se vrnem nazaj k namazom. Danes bom primerjala dva. Alnaturinega in Valsoinega.
Ko se odločate za določen artikel, kaj je za vas najpomembneje?
No, zame je pomemben delež vlaknin, vsebnost sladkorjev, maščob in soli. Ter seveda razni dodatki in bio pridelava. Če se usmerim ostro v dva prej omenjena izdelka, potem izberem Valsoinega. Zakaj?
Čeprav ni biološki, vsebuje sojo, ima pa veliko vrednost vlaknin.
Na drugi strani pa Alnaturin nima nič vlaknin, je biološki, ne vsebuje sojo, ima nehidrogenirane maščobe.
Če primerjam okuse in mazljivost, ponovno zmaga Valsoin. Po okusu je identičen originalni Nutelli, prav tako pa tudi po vrednosti kalorij iz sladkorja in maščob, v čemer mu je enak tudi Alnaturin.
Seveda boste rekli, da tista maščoba v Nutelli in Alnaturi ni enaka, da je nekje boljša, drugje slabša, ampak čeprav so med izdelkoma razlike, so le te minimalne. Maščobe so maščobe. V osnovi. Na daljši rok znajo biti posledice enake. Morda za odtenek nekje slabše. A vrednost sladkorja tudi ni zamerljiv podatek. Sladkor je hudiček. Srka kalcij, uničuje ph telesa, iz našega telesa jemlje pomembne minerale in vitaminčke,da se lahko presnovi, obremenjuje slinavko in še bi se našlo.
Vsak naj si izoblikuje svoje mnenje, a če že morate posegati po namazih, izberite takšne, ki vsebujejo čim manj sestavin, in naj bodo te kvalitetne. Če izbirate med omenjenima, pa moje mnenje že poznate.
Še cena? Alnaturin vas pride nekaj čez 3, Valsoin (Mercator) 2,22 evra.
In še moj recept za DOMAČI NAMAZ:
pest lešnikov
presni kakav
vanilija v prahu
rižev/ovseni napitek
nekaj kokosove maščobe
sladkor po želji- najboljša izbira zmiksani datlji z vodo, kokosov sladkor, javorjev, yacon sirup
Pest lešnikov zadostuje za kar kakšne tri kose kruha. Gre za hiter in svež namaz, ki nam vzame res malo časo za pripravo. Lešnike zmiksamo, dodamo vanilijo, kakav, počasi dodajo po žličkah napitek in sladkor, in ko dobimo željeno gostoto, dodamo malo kokosove masti, nato pa hop v hladilnik za kakšni dve uri. Če smo dodali preveč masti, bo namaz trši, a se bo že nekaj minut na sobni temperaturi spremenil v bolj mazljivega.
Če pa želimo nek namaz hitro, takšnega, ki ga na kruh moramo namazati čez pet minut, potem je postopek isti, le da ne dodajamo kokosove maščobe in izpustimo sladkor, ki ga nadomestimo s stečkano banano. Jummy in takoj v tummy ;)
p.s. pa samo še slikca memi najljubšega kupljenega namaza (pa čeprav vsebuje meni ne ravno ljube mandlje) ki ni niti približno najboljša izbira, pa dobro:
Ni komentarjev:
Objavite komentar