Ponarejena sirova torta

Veganska sirova oz. skutina torta, kot je bolj poznana v naših krajih, je bila na moji eksperimentalni listi že kar nekaj časa. Ko preletavam tuje veganske recepte, je sestavina, ki je pri nas ni moč dobiti, nekakšen veganski kremni sir. Vse lepo in prav, in čeprav sem včasih prav hrepenela po tem, da bi ga dobila v roke, so me informacije, da gre za izredno predelano živilo, ki ima le malo logike z zdravim prehranjevanjem, vse minilo.

Pa sem poskušala, in odnehala. In tuhtala. Veliko tuhtala. Preobračala sestavine v glavi, jih dopolnjevala, in vse je postalo še toliko težje, ko sem sladkor, gluten in margarino črtala iz svoje liste sestavin. Vse skupaj je nato malo zamrlo in odkrito rečeno potrebovala sem navdih. Morala sem stopiti korak nazaj v kuhinji, si oddahniti, in znižati pričakovanja, ki jih imam do sebe. Marsikdo verjetno misli, da mi vse uspeva kar tako po sreči, a veliko več je neuspehov v kuhinji kot pa bleščečih rezultatov. In včasih mi vse skupaj vzame voljo. Če ni volje, pa tudi novih receptov ni.

Naj povem, da je bil največji polom pri ustvarjanju sirove torte, uporaba svilnatega tofuja. Prvič in nikoli več. Seveda sem zmazek pojedla, a je imel grenak priokus razočaranja.

A neuspeh, je rodil uspeh. Življenje nam včasih daje lekcije nevedoč. Ko padeš, moraš vstati in poskusiti znova. In če ponovno padeš, moraš pasti bolje, saj tudi padci prinesejo izkušnje in s tem modrost.

Na omenjeni recept sem ponosna tako zelo, da niti besed ne najdem.

Prvič zato, ker sem ustvarila podlogo brez maščobe, z uporabo tako preprostih sestavin, da svojim prstom nisem morala verjeti.
Drugič pa zato, ker sem za filo uporabila preproste sestavine, in sladkobo ter rumenkasti(ala jajčni) izgled pridobila s svežim sadjem.

Omenjene sestavine lahko v količini varirajo, saj je odvisno, kakšne velikosti pekača uporabite ter sadja. Odvisno pa je tudi od preference ali imate rajši bolj debelo podlogo ali bolj tanko. Sama imam rajši tanjšo, saj uživam v fili :)

RECEPT ZA PONAREJENO VEGAnSKO SIROVO/SKUTNO TORTO (pekač cca 18 cm)

PODLOGA:
50 gramov prosa zmletega v moko
1-2 medjool datlja + malenkost napitka ali vode za lažje miksanje
1 zavitek vanili sladkorja
gramček vanilije
nekaj cimeta

Proso zmeljemo, vsešamo preostale suhe sestavine, zmiksamo datelj v pasto (lahko z napitkom lahko brez odvisno kakšen mikser uporabljate- jaz imam palični mešalnik in mi je po tem ko sem zmiskala dva datlja, še ostala pasta, uporabila sem jo le nekje polovico, zato pasto ešanici moke dodajamo po žličkah). Z nekaj malega paste najprej umešamo testo. Pasto dodajamo po potrebi. Pridobiti moramo kompaktno maso, spominjati mora na testo za piškote, skratka imeli boste občutek, da delate z krhkih testom.
V vnaprej namazan pekač s kokosovo mastjo, s prsti razporedimo testo po dnu pekača.
V neogreto pečičo postavimo pekač. Med tem časom pripravimo filo; če nam priprava vzame več časa, temperaturo pečice ugasnemo ko le-ta doseže nekje 130-150 stopinj, a še vedno pustimo prižgan ventilator.

KREMASTA FILA:
200 g tofuja
1 večja zrela banana
2 srednji mandarini
50 gramov prosene moke
1 zavitek vanili sladkorja
3/4 čajne žličke agarja v prahu

Vse sestavine razen tofuja in agarja, zmiksamo v gladko zmes. Dodamo moko in agar. Premešamo. Zmes ne sme biti tekoča, a malo kompaktna. Približno take gostote kot je za mafine.Iz pečice vzamemo pekač. Ponovno premažemo robove pekača z mastjo (uporabimo "čopič"). Napolnimo z maso, potolčemo pekač ob pult, da se enakomerno porazdeli masa. Pečemo v pečici na 180 stopinj toliko časa, da se zapeče. Ne držite me za besedo- nisem gledala na uro- ugibam, da sem pekla cca 20-30 minut.
Ohladite, in jo nato pustite počivati čez noč v hladilniku (ali vsaj od 8-12 ur)

OPOMBA: ne skrbite, če bo počivala čez noč, okus banane sploh ne bo zaznan.

STROŠKOVNI IZRAČUN:
- 2,5 evra za sestavine

KALORIČNI ZALOGAJ
iz omenjenega premera sem dobila nekje 6 enakih kosov; na enega 150 kalorij

TofuBurger

Kdo bi ga? Bolj zdravo, manj kalorično, a bolj nasitljivo vegansko različico?

Če ga naredite doma, prihranite z denarjem pa še po lastnem okusu ga priredite.

Gremo na prvo sestavino- čebato. Kupljena v Lidlu, brez konzervansov in aditivov, iz zgolj bele moke. Velik minus, a recimo, da spregledam sem ter tja to pomanjkljivost, saj belega kruha v moji hiši drugače ni.

Potem potrebujemo šampijone, ki jih najprej nasprejamo z Oprah sprejem, umijemo in narežemo. Prižgemo toaster, jih zapremo, in kmalu bomo videli, kako gobe oddajajo vodo, in ko se zapečejo z obeh strani, so pripravljene.

Ko odstranimo gobice s toasterja, popečeno na njem tofu in čebato, ki smo jo prerezali na polovičko:

Nato pa eno polovičko kruha namaženo s polnovrednim zenfom:

in posujemo s kvasnimim kosmiči ali žlahtnim kvasom:

Obložimo z gobicami:

in premažemo z dvema žličkama Sojade sojinega jogurta ter na to naložimo popečen tofu:

Drugo polovičko kruha pa premažemo s sojinim jogurtom, in nazadnje le še napokamo v burger solato ter ga prerežemo na pol:

Postrežemo s solato ob strani.

Malce za hec, sem se lotila izračuna kalorij za obrok:
450kcal

Ter cenovni izračun:
2 €

Tofurella

Veganski siri že obstajajo, ampak vprašati se je treba- so njihove sestavine res zrcalo hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje?
Topljivih sirov, kot jih poznajo že čez mejo, pri nas še ne prodajajo. Dobijo pa se kompaktni veganski siri. Njihova prva sestavina je ponavadi škrob in olja. Za astronomsko ceno nič kaj surovinsko kvalitetnega, ob vsem tem pa niso niti ekološke pridelave. Nekako take minuse že zamižiš na eno oko, če dnevno pokombiniraš z veliko nepredelanih produktov kot so sadje, zelenjava, stročnice, kalčki, skratka s surovinami v naravni obliki.
Seveda včasih res zapašejo in se jim ni potrebno popolnoma odpovedati. Sem ter tja kakšen bo tudi pri meni še na jedilniku. Sploh ker je tale pica res božanska! Ampak na vsake toliko pa bo moja Tofurella več kot zadostovala.

In potem sem se vprašala. Tofu je čeprav mu nekateri očitato oznako nezdravo, še vedno bolj zdrav kot katerikoli veganski sir. Recimo prebivalci Okinawe, ki so znani kot izredno zdravi z zavidljivo življenjsko dobo, pojejo veliko tofuja. Če dobro pomislimo, kakšen je postopek za pridobitev tofuja, potem vsak ve, da takšno živilo že ne mora biti slabo.

Kakorkoli. Tofu, čeprav ekološki, je v trgovini dostopen po solidnih cenah. Priprava doma je seveda boljša, a zamudna.

Z malo ustvarjalnosti lahko iz tofuja pripravimo marsikaj. In mu tako dodamo veliko nepozabnih okusov. Eden izmed takih je sledeči recept, ki naj si ga vsak priredi po svojem okusu. Sama bom podala le osnovo, vsak pa naj doda tisto, kar bo za njegove borbončice okusno. Namreč dobra stvar pri tem sirčku je, da ga lahko sproti, ko ga delate, tudi okušate in izboljšujete.

Potrebujemo:
100g navadnega tofuja (lahko 200g)
kurkumo za rumenkasto barvo
pol deci do deci vode
nekaj agar v prahu (noževa konica)

Tofu, kurkumo, najprej pol deci vode in agar zmiksamo. Po potrebi dodamo še več vode. Dobili naj bi gosto do malce tekočo obliko. Seveda dodamo lahko tudi kakšno čebulo, česen, čili, gorčico ipd. medtem ko miksamo.

Tofurello nato le še polijemo po pici npr. teli in hop v pečico.

Zavitek s skuto in sadjem

Seveda v prenesenem pomenu. Skuto sem nadomestila s tofujem in rezultat je bil res fenomenalen.

Ker nisem fanatik na listnato, tudi ne na krhko testo, se obračam rajši k kvašenemu vlečenemu testu.

Kako to sploh izgleda, kaj?

Kot prvo- nič olja!

Kot drugo- tole je navadno kvašeno testo kot npr. za kruh.

Recept bo bolj kot ne iz glave napisan. Prvič sem delala z merami kot je lonček, v drugo sem vse skupaj zmerila.

Za manjši, a kar konkretno(tanek) razvajlan zavitek potrebujemo naslednje:

(2 osebi- 4 kosi)

120g polnovredne pirine moke

raztopljen kvas v pol deci vode

še dodatne cca pol deci vode

žlico Baobaba

žlico kokosove moke

Moko presejemo, dodamo vse sestavine, in vgnetemo v voljno testo.

Pustimo vzhajati. Sama pustim kar kakšni dve uri.

Preden razvaljam, naredim tofujevo filo:

100g tofuja

2 žlici kokosovega sladkorja(lahko tudi drugega, npr. mascavo)

rum

cimet, vanilija, limonina lupinica

sok pomaranče ali rastlinski napitek

Zmiksam s paličnim mešalnikom. Rastlinski napitek ali sok pomaranče postopoma vlivam do tiste gostote, ki je primerna za mazanje.

Pult posujem z moko, razvaljam testo v pravokotnik.

Namažem z tofujevo filo, posujem s poljubnim sadjem, zavijem, premažem s sojino smetano in spečem.

*Če želiš bolj konkreten zavitek, potem podvoji maso za testo.

Pikantne ladjice

No, tako, še malo pa bo tudi letošnji božič postal zgolj še en spomin več.

Sama sem v primerjavi z včerajšnji dnem, ko sem komaj čakala na konec večera in se tolažila z maminimi ravno spečenimi kukiji, danes na pogonu nekega čudežga plina, ki me pridno 'zadeva' iz ure v uro in mi daje pozitivno voljo.

In tako sem v nasprotju z včerajšnjim mišljenjem, danes odločila, da bo končno poustvarila že dolgo ogledan recept.
Recept sem našla v Matejini veganski kuhinji 2 pod imenom Štruca iz rjave leče z dimljenim tofujem in čebulno omako.

Čeprav sem bila popolno prepričana, da bom končno sledila vsaj enemu receptu, sem se po preizkusu dimljenega tofuja premislila. Uff, zadevšna je slana, preslana. V dveh dneh, ko sem 'pospravila' vsega skupaj le 120 g dimljenega tofuja, sem pila kot žolna. In občutek, ko veš, da se ne moreš odžejati, je nadloga, ki je ne privoščim nobenemu. Okus je že fenomenalen, ampak posledice, ki sledijo, so podale sklep: nikoli več dimljenega tofuja!

In tako sem se sicer v 90% držala recepta. Skuhala sem lečo, uporabila čičeriko, ki sem jo pridno zavrtela v kavnem mlinčku, da sem dobila moko. Dodala začimbe, prepraženo čebulo, tamari omako, česen, prepasirano lečo, navadni na koščke zrezan tofu; in namesto, da bi oblikovala štruco, sem rajši napolnila modelčke, ki sem jih kupila v Mullerju. Zgolj zato, da je zadeva zgledala bolj atraktivna in praznično navdihnena.

Postregla sem s cvetačnim pirejem in brstičnim ohrovtom.

In tako, sem medtem, ko sem foto dokumentirala svojo praznično stvaritev, zaznala z levim ušesom, kako je mami kosilo poimenovala v pikantne ladjice. Jah, čez nekaj sekund, ko sem ime  metala gor in dol po možgančkih, sem ga tudi velikodušno sprejela. Ni, kaj, tole letošnje božično kosilce bo ostalo še dolgo v spominu.

Čeprav je Matejin recept ustvarjen za 4 osebe, bi ga sama rajši podelila zgolj trem. Sicer je pa zelo odvisno, kaj imate za prilogo. Namreč dva od šestih čolničkov, sta ostala in tako čakata na večerjo, ko ju bom pohrustala skupaj s cvetačino juhico.

Kakšen pa je vaš današnji jedilnik?

Malo po praznično

se tudi jedilniki spreminjajo. Postajajo bolj bogati, malce bolj dodelani. 

In tudi razvajanje je del vsega tega.

Za božično darilce sem od svoje zaveznice dobila švicarske, 'ročno' izdelane, narejene na osnovi recepta iz leta 1840, iz ekoloških sestavin, s pirino polbelo moko, brez jajc, mleka ali masla.

In reče se jim medenjaki.

Hja, kdor je vklopil možgančke, se bo popraskal po glavi in dejal: pa saj med ni veganski?!

Jah, res je živalski proizvod, sama ga iz prehrane še nisem 100% izključila. Kar pomeni, da se ga ne poslužujem v lastni kuhinji, tudi ne kupujem izdelkov z njegovo vsebnostjo, vendar pa ko in če dobim sicer zame primerne piškote, ne kompliciram in si privoščim. Ker drugače se mi zazdi, da moje prehranjevanje meji že na eno izmed oblik motnje prehranjevanja. 

Pa mi reci, da sem hinavka, kaj takega me sploh ne gani. Ker sem v 90% vseh slovenskih veganov, še najbolj veganska, ko skupaj sešteješ te in one faktorje. 

Kot lahko vidite na spodnji sliki, vsebujejo izredno malo maščob...

Moje mnenje?

Predvsem me je navdušila oblika kukijev, njihova struktura, ki je trdna. 

Primerni so tudi kot okraski za jelko. 

Vendar pa so zame osebno presladki, vsebujejo 30% medu.

So pa zelo nasitljivi. 

In mislim, da mi ni treba poudarjati, da sta oba paketka izginila malu po prevzemu.

Zdaj pa zažibajmo še na oddelek kosil. 

Sledi ponedeljkovo razvajanje.

Popečen seitan in tofu.

Slovenski proizvod- Jablana- priporočam!

Za prilogo je bil cvetačni pire in b.ohrovt.

Oboje kuhano nad soparo.

Pire iz cvetače zelo enostaven!

Skuhaš glavico nad soparo. kakšnih 10 minut. Zmiksaš s paličnim mešalnikom. Lahko dodaš vodo ali pa rastlinski napitek po želji ter rastlinsko smetano za boljši okus. 

Oz. za vse tiste, ki jim naravni okus cvetače ni dovolj.

Na spodnji sliki pa blestijo veganski polpeti pečeni v pečici.

Sledi jih kolerabin pire.

Malo manj posrečeno pa je uspela imitacija bučnega pomfrija. Zadevšna je iz pečice prišla gumijasta, verjetno sem uporabila napačno bučo. Vsekakor pa priporočam ''pomfri'' iz sladkega krompirja!

Ko zadiši po štrukljih

Mmmm, pri štrukljih najbrž bolj kot okus obožujem njihovo strukturo. Mehka, prožna, topljiva,... 

Spodnji štruklčki so narejeni iz tofuja ali kot bi rekli veganski privrženci-veganska skutka. In povem vam, razlike se ne da opaziti, niti zaznati. 

Recept ali idejo, kot vam je ljubše, sem priredila po Marji Božič in njeni kuharici, ki jo toplo priporočam vsakemu kuharskemu navdušencu zdravih jedi. 

Za dve osebi, sem v kavnem mlinčku zmlela proso (100g), ki ga lahko nadomestite tudi z ajdo ali kako drugo brezglutensko moko, vendar v teh zimskih mesecih omenjeni žitarici, ki to dejansko nista, pogrejeta in izredno nasitita. V multipraktiku zmiksamo še 200 g tofuja, dodamo deci vode. 

Od zdaj dalje pa takole- tole je sila preprost recept, iz katerega lahko z različnih postranskih sestavin ustvarim vedno znova nove okuse. Če želimo sladko varianto, tofuju v multipraktik dodamo jabolko, cimet, klinčke, vanilijo. Če želimo slano jed, potem zmiksamo s tofujem zelenjavo po lastni izbiri- korenček, zimska buča, grah, prilijemo sojino omako, začimbe(garam masala, kurkuma,...)...

Ko je zadeva zmiksana, mešanico dodamo moki, po potrebi dodamo še kakšen deci vode(postopoma), pustimo kakšnih 10-20 minut da se proso napije vode, in ko je masa takšna, da leze z žlice v kupčkih, jih skuhamo. 

Zdaj, sama sem jih kuhala v pekaču za potico na sopari (prej namazala pekač s kokosovo maščob, posula s kokosovo moko). Lahko zadevšno zavijete tudi v krpo, ki jo poprej posujete z moko, zavijete na obeh koncih in paf vržete v vodo. Kuhate 20-30 minut. Če boste kuhali v vodi, dodajte v vodo kombu algo za lažjo prebavljivost. 

Ko bo štruklček kuhan- se bo napihnil in postal trdnejše oblike- ga ohladite na deski (če boste uporabili pekač in soparo) kakšnih 10 minut. Zvrnite zadevo na glavo na krožnik. narežite na kose in postrezite. Pri sladki varianti paše jabolčna čežana- zmiksaj jabolka, pokuhaj na hitro v kozici kakšnih pet minut, dodaj začimbe in to je to. Lahko priložiš tudi pečena jabolka.

Pri slani pa zelenjavna priloga po lastni izbiri-trenutno najbolj aktualen je brstični ohrovt :)

Štruklčki so izredno okusni hladni, saj šele takrat res zadržijo svojo kompaktnost in so odlični za tele praznične dni, ko nas obiščejo znanci. Res super poslastica brez nepotrebnega sladkorja, maščob ipd., ki jih je v tem času že tako preveč na vsakem koraku.