Čeprav izhajam iz družine, ki je po eni veji verna, sem bila vzgojena v ateistko. A sem že od vsega otroštva imela krščanstvo zelo blizu sebe. Ko sem bila na počitnicah pri noni, je bila tedenska maša obvezna. Prav tako molitev pred spanjem. Tisto citiranje angela varuha je bilo tako ali drugače zabavno, medtem ko so bile maše daleč od tega. Prav tako pa je praznovanje velike noči in udeležba žegnja nenapisano pravilo. Če nimaš vročine, si tam. Pa čeprav z neba padajo štible ;)
In tako se že leta in leta zapored udeležimo žegnja tri generacije žensk. Ob najstarejši, noni, hodiva tudi mami in moja malenkost. In čeprav bi morala kot veganka po mnenju večine najbrž da kritično zavračati kakršnokoli povezanost živali in mučenja, ob takih časih sklonim glavo, si mislim svoje, predvsem pa spoštujem druge, torej njihove prehrambene navade.
Pravtako pa že nekaj let pridno sodelujem pri predpripravi. Torej pečenju nonih specialitet, katere bi ji sicer vzele veliko več časa, predvsem pa jih ne bi zmogla več sama pripraviti. Namreč veliko je vpletenega rezanja pa mešanja, ročnega dela torej, ki so pri 75ih letih prej kot ne v napoto.
Ne vem sicer, kako je pri drugih, a ponavadi smo me vedno sedle k obloženi mizi po žegnju. In tudi tokrat je bilo tako. Moja malenkost si je odrezala tri kose kruha, jih namazala s tremi žličkami hrena in si postregla z dvema skodelicama kislih kumaric.
Čeprav nona ne odobrava mojega načina prehranjevanja, kar mi tudi vsakič ko me vidi jasno in glasno pove (kar je tudi nekajkrat tedensko) in mi napoveduje vse sorta bolezni, je vseeno skrbna in poskrbi, da ima v špajzi vedno kakšno sadje. Če pa že zadnjega ni, pa je na sporedu vedno njen kruh in domača marmelada.
Po svoje sem jezna, da jih nisem odkrila popreje. Namreč ko tole pišem, je velikonočna ponudba pri Lidlu seveda že mimo, in vam bom prej kot ne delala zgolj lušte.
Aha, ceno sem izbrskala med računi: 0,70 evra za 150 gramov ali 12 posamično pakiranih komadov. Ugodno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar