Veganska po-iz-kušna je bolj kot ne revolucionarno naravnana. Ruši vse možne predstave, o tem kaj jesti, kaj dodajati jedem, kako jih preobleči, predvsem pa kako je možno jesti popolnoma zrcalno. Navada je železna srajca, je star slovenski pregovor, ki drži kot pribit. V današnjem svetu, svetu izobilja, prenasičenosti, se vse več ljudi odmika nazaj "k naravi". Dnevna priporočila raznih strokovnjakov in "zdravi" članki v komercialnih revijah me sploh ne ganejo več. Če ješ naravno, ješ pravilno. V to verjamem in to zagovarjam.
Predvsem pa me podkuri kaj takšnega: "Vegani morajo jesti v skladu z vsemi priporočili in paziti na vnose vitaminov, mineralov, rudnin, vitamina B12 ipd..." Resno?? Mar ni tako, da bi morali vsi paziti na to? Torej nekdo, ki poje trikrat tedensko fast food je na boljši poti kot nekdo, ki se poslužuje zdrave veganske prehrane? In zakaj je že kravji jogurt boljši od sojinega? In zakaj pšenično meso ne zadovolji vsem standardom, ko pa vemo, da se meso živali v našem prebavnem traku prebavlja dneve, če ne celo tedne. Gnije in povzroča rast bakterij. In zakaj je že frutabela z vlakninami lahko del uravnotežene prehrane, priporočena za vnos tudi v večernih urah, ampak ne, sadje pa je pravi zlodij! Po četri uri se ne sme več uživati sadja :S. Grozota!
Če misliš, da je naslednji obrok tvoja lastna odločitev, pomisli še enkrat. Bombandiran si z oglasi, s kampanijami kot je "mleko krepi" oz. bolje rečeno "mleko trohni", s članki, ki jih objavljajo brezglave revije zgolj da bi si povečale branost. Že zdavnaj si prodal svojo dušo industrijski panogi, ki ti polni glavo s slamo in te vrti okoli malega prstka.
Če zgolj pogledamo primer Oreo piškotov. Reklama luštna, izdelek končno na policah trgovin, čeprav so jih že celo večnost prodajali v Mullerju, in prav skoraj vsak je letel v trgovino in poskusil to čudo. Ker je kul, ker je novo, ker je reklama tako luštna. Le zakaj iste reklame ne doživljajo sadje in zelenjava. Morda zato ker niso produkti z dodano vrednostjo in jim je kot takšnim nemogoče dodati večjo vrednost kot je dejansko. Sveže sestavine so dolgočasne, brezokusne, nič kaj razburljive. Zato tudi rajši posežeš za malico po kosmičih, mleku in še kakšni žlici sladkorja kot pa da bi vzel čas in si pripravil sadno solato. Da o stereotipih, češ pravi moški ni moški, če na vilici nima zapičenega kosa mesa, a je zgolj mevža, niti ne začnem.
In seveda bo vsak razburjen vsejed začel uperjati svoj kazalec in v istem hipu izgovarjal:"Vegani ste nestrpni!"
Oh, no, daj odrasti in se izobrazi. Ni potrebno veliko.
Takšna izpoved je bila napisana zgolj zato, ker me ravno taki vsejedi poskušajo prepričevati, da moja dieta pa že ni prava, če ne temelji na vseh odstotkih, na tisočih priporočilih, ko pa 90% vsejedcev sploh ne pomisli, da je z njihovo prehrano nekaj hudo narobe dokler ne udari bolezen. Pa še takrat rajši posežejo po tabletah za zniževanje tlaka, za diabetes, in še vedno hlastajo tisti ocvrt pomfri ali pa tablico s fruktozo, ki je tako zelo koristna in ne dvigne sladkorja v krvi. Oh...
Temeljim na načelu: spoštuj drugega in spoštovali te bodo drugi. Ampak me ne. To je dejstvo. Naj še tako vpijem z ljubljanskega nebotičnika, ljudje bodo gnali svoj prav dalje. Dejstvo, da pustim vsejedce pri miru in jim ne podajam kritik, niti se ne vtikam v njihovo hrano, dokler me za mnenje sami ne vprašajo, je tisto kar lahko ponudim. Vendar pa bi res rada videla spremembo v obnašanju medijev. Enkrat samkrat bi rada videla članek, ki ni prepisan iz tujih medijev, in enkrat samkrat bi rada videla, da obrnejo miselnost o veganih. Zakaj pisati članek, o tem, kaj veganom primanjkuje, namesto o tem, kje se manjkajoči faktorji lahko dobijo in zakaj je kot takšna koristna.
Predvsem pa naj se odpre demokracijsko načelo tudi v vrtcih, šolah, bolnišnicah. Na jedilnike naj se vnese zdravo, ne pa da ti v bolnici postrežejo z mesno juho za večerjo, belim kruhom za zajtrkom, ki mu dela družbo marmelada, kosilo pa je zapolnjeno s takšnim ali drugačnim mesom, pire krompirjem in odtenkom dušene zelenjave; v vrtcih in šolah pa naj umaknejo z jedilnika razne čokoladne mleke, pecivo, pice in sladkane pijače.
Pa saj ni potrebno veliko za boljši jutri. Izobraževanje je ključ. A izobrazba pomeni moč ljustvu. Tega pa nihče ne želi. Predvsem tisti, ki na tem temeljijo dobiček in oblast. Pa saj jih ni potrebno imensko poimenovati, kajne?
Ja sej tak je svet žal danes. Zastrupljajo nas da nam lahko potem prodajajo zdravila...
OdgovoriIzbrišiStrinjam se s teboj. Sama sem vegetarijanka, pa mi že zaradi tega, ker ne jem rib (baje da to ni meso...) teži vsa družina.
OdgovoriIzbrišiSama se sicer najbolje počutim brez mesa, ker mi dela težo v želodcu in potem cel dan ne funkcioniram ampak sem zaspana. Enostavno gre preveč energije za prebavo vseh teh beljakovin.
Hvala Žužu za komentar in lastno izkušnjo.
OdgovoriIzbrišiBeljakovine so res težko prebavljive, saj jih mora telo najprej razdreti na aminokisline, iz katerih dejansko proizvede tiste, ki jih potrebuje za izgradnjo mišic ipd. A še vedno mlečna in mesna industrija pa številni doktorji vpijejo, da brez živalskih beljakovin živeti ni, ko pa še predobro poznajo, kako situacija dejansko deluje.
Sama pravim, naj se vsak prehranjuje kot mu ustreza, a ne dokler ne poskusi tako vegetarijanstva, makrobiotike, veganstva in presnojedstva na daljši rok. Kajti šele ko je narejena primerjava počutja, energije, izboljšanja ali poslabšanja bolezenskih stanj takrat šele veš, na kakšni poti si. Ne pa da mi nekdo, ki nikoli ni dal skozi kosilo brez mesa, vpije dejstva o zdravi prehrani. Tako ne gre. In takšna zmernost, kot jo vsejedci radi oznanjajo, je daleč od resnice predvsem pa realnosti. Zmerni so le redki ljudje, ki so prej izjema kot pravilo. Večina pa jih bo pomazala tisto tortico ob kosilu zgolj zato, ker je tam, pa čeprav so se že napokali do sitega.
Neglede kaj kdo je ...moralno je nizko, najnižje jesti živali, sobitja, saj sesalce, če ne zmoreš širše dojeti pojme inteligence in civilizacije ...to počno zveri in dokler bo tako, bomo tudi scali po svojih rejonih in se med sabo omejevali, ločevali, vojskovali...
OdgovoriIzbrišilp
ac
Aco, vem in te slišim :)
OdgovoriIzbrišiAmpak treba je biti realen. Do tega ne bo prišlo. Ljudje bodo jedli živali. So jih pred 10000 leti in jedli jih bodo še dalje. Seveda pa je bilo v preteklosti dosti drugače. Žival so ubili zato, da so preživeli. Častili so jo in jo spoštovali. Ne le da jih je meso nahranilo, njihova koža jih je grela ipd.
Vendar pa če začneš ljudjem pridigat o morali in enakosti živali z ljudmi ne prideš nikamor. Do tega morajo priti sami. Predvsem pa dojeti, da so zgolj navajeni na mesno in mlečno prehrano in da obstajajo nadomestki ter da pri tem ne bodo čisto nič prikrajšani. Ljudje se stežko odpovedo poznanim stvarem, ker jim zagotavljajo neko utvaro stabilnosti, varnosti, poznanosti. Taki smo in potrebno je malce razumevanja. Več kot nas bo veganov, na boljši poti smo. Predvsem kar se tiče dobrobiti živali. One so moje prijateljice, ne moj obrok.
"pravi moški ni moški, če na vilici nima zapičenega kosa mesa, a je zgolj mevža, niti ne začnem" hehe, to pa prvič slišim :)
OdgovoriIzbriši"v vrtcih in šolah pa naj umaknejo z jedilnika razne čokoladne mleke, pecivo, pice in sladkane pijače" - Se strinjam! Vendar se tukaj pojavi primer staršev in otrok, ki bodo nato sami nosili s seboj vrečke bonbonov, čokolad.. Učitelj jim pač tega ne bo mogel vzeti, zaradi otrokovih "pravic", ali pa otroci enostavno ne bodo jedli (zaradi razvajenosti). Ampak to je že druga tema...
Čeprav nisem vegan, se strinjam z marsičim napisanim ;)
Ojla! I hear you:) jaz sem sicer šla od veganstva nazaj k navadnemu vegetarjanstvu (a z le sporadičnimi odkloni od veganskega prehranjevanja).
OdgovoriIzbrišiMislim, da še najbolj vžge, če dajemo dober zgled. Militantni pristop izzove samo odpor, dobre jedi v veganski preobleki pa občudovanje - vsaj po moji izkušnji:)
@memdrezje
OdgovoriIzbrišihehe, pa se dogaja. Resno. Stereotip: moški mora jesti meso je zakoreninjen. Ok, mogoče vegi moški ni mevža, je pa velikokrat označen kot čuden. Recimo temu tako.
Seveda bi prišlo do hudega odpora, če bi v šolah dejansko začeli streči pravo hrano. Verjetno bolj kot otroci bi znali starši dvigniti veliko prahu. Saj nisem proti sladkarijam, posladku sem ter tja, ampak ker vem, da se takšna slaba prehrana nadaljuje še skozi cel dan, je tisto kar me vse bolj skrbi. Če bi otrok doma za večerjo dobil npr mineštro, za popoldansko malio pa mešano sadje, bi še nekako šla skozi tista pica v šoli in kakšen twix ipd. ampak realno gledano tega ni. Na sporedu so bolj kot ne gazirane ali sladkane pijače, čokolade, topli sendviči, skratka pripravljene jedi.
p.s. hvala za komentar in mnenje!
@ Zulejka
Živjo!! :) Lepo, da si se oglasila!
Tudi sama sem imela obdobja, ko sem bila veganka pa je potem prišlo do obdobja velikih osebnih težav, frustracij in so me premamili predvsem kakšni mlečni deserti, pecivo ipd. Seveda zdaj vem, da je šlo zgolj za odvisnost in mogoče siljenje k nečemu, za kar telo in um nista bila pripravljena. Ampak mesa se pa nisem več nikoli pritaknila, odkar sem prestopila na vegi prehrano. In tudi ne rečem, da sem popolna. Mogoče bo včasih prišlo do tega, da bom kje zaužila kaj neveganskega, a nazaj k vegetarijanstvu pa me niti ne vleče. Toliko dobrih stvari in okusov sem spoznala, da me drugi ne mikajo več.
Se popolnoma strinjam s pristopom, ki ga omenjaš. Predstaviti veganske jedi na nevsiljiv način je najboljše. Saj sama to vidim v krogu ožje družine. Nona vedno postavi na mizo kakšne kupljene piškote, pa vedno izginejo moji polnozrnati pirini do zadnje drobtinice. Vsi jih kar hlastajo pa čeprav imajo v sebi le malo sladkorja in le kvalitetno maščobo, bio moke in začimbe. Kvalitetne sestavine res naredijo ogromno razliko!
Lp